Franja

šmìrant m slab igralec

tālis -e (iz indoev. demonstr. pron. debla *to- (prim. iste), tvorjen s -ālis kakor qu-ālis iz relat. debla; prim. gr. τηλικός tako (toliko) star, let. tāds tak, sl. ta, tak, takšen, tolik, toliko)

1. tak, takšen, starejše takov(šen); abs.: his atque talibus haud permotus T., haec taliaque ferentes L., tali consilio probato N., tale quid L., tali modo N., tale nihil metuens O., qui omne tale negotium cuperet effugere Ci., si quid tale acciderit Ci.; korelativno
a) si quis talis est, qualīs esse omnīs oportebat Ci., talis, qualem te esse video Ci., quale visum, talis est species V., ut, qualem te praebuisti, talem te impertias Ci.; z ac ali atque: honos talis paucis est delatus ac mihi Ci., tali mactatum atque hic est, infortunio Ter.
b) s konsekutivnim stavkom: nisi talis esset consul, ut … Ci., tales esse, ut laudemur Ci., nunc rationem videtis esse talem, ut … Ci., talia esse scio, ut … L.; s qui: est innocentia adfectio talis animi, quae noceat nemini Ci., talem te esse oportet, qui reiungas Ci.

2. occ.
a) = sledeč, naslednji (starejše nastopen), tale, takle, takšenle: dehinc talia fatur V., id tale est Q., tale consilium Hirt., talia adfata est libera lingua sonis O.
b) = gr. τοιοῦτος α) tako dober, tako izvrsten, tako zaslužen, tako odličen, tako ugleden, tako veljaven ipd.: talis vir Pl., S., oculos corrumpis tales (= tako lepe) Pl., pro tali facinore C., tali genere matura Ter., tali virtute esse Ci., tali dignitate praediti Ci., sed tale ac tantum Ci., quod talem virum expulissem N. β) tako slab, tako hudoben, tako zloben, tako hud ipd.: tale facinus N., talis conditio N. — Adv. tāliter na ta način, tako: taliter adornari mos fuit Plin., taliter exuta est veterem nova Roma senectam Mart., qualiter … taliter Mart. kakor … tako.

teologastro m slabš. slab teolog

thinness [ɵínnis] samostalnik
tankost; redkost; mršavost, suhost; nežnost
figurativno plitvost; ubožnost; slab obisk (zborovanja itd.), majhna udeležba

intellectual thinness umska revščina

tip⁴ [tip]

1. samostalnik
rahel udarec, dotik
šport slab udarec

2. prehodni glagol
rahlo udariti ali se dotakniti; dotakniti se (klobuka, v površen pozdrav)
neprehodni glagol
drobneti, capljati, delati majhne korake, stopicati

tocard, e [tɔkar, d] adjectif, populaire kičast, neokusen, smešen, grd, brez vrednosti; obrabljen, star; masculin, populaire slab konj (na dirkah), odzadnjak, outsider; populaire nesposobnež

c'est un tocard to je nesposoben človek, ta ni za nobeno rabo

torche-cul [tɔršəkü] masculin, vieilli, vulgairement papir za brisanje zadnjice; figuré, vulgairement malo vreden časopis ali knjiga, slab tekst

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni

tosacani m slabš. šalj. slab brivec

underpayment [ʌndəpéimənt] samostalnik
slaba, nezadostna plača (mezda, plačilo); slab zaslužek

vàncaga ž (n. Bandsāge)
1. bradlja, tesarska sekira: leti od njega psovka pa sve ko iverje od -e
2. slabš. velik slab nož, stara sekira
3. slabš. nepridiprav, podlež: čuvaj se ti njega, -e!

Verruf, der, slab glas; in Verruf bringen spraviti/spravljati na slab glas; in Verruf kommen/geraten priti na slab glas

versaccio m (pl. -ci)

1. slab stih

2. prostaški, zasmehljiv klic

3. ekst. spaka, zmrdovanje:
fare i versacci a qcn. komu se spakovati

viduertās -ātis, f (viduus) pomanjkanje pridelkov, slaba letina, neobroda, slab obròd: Fest., uti tu morbos visos invisosque, viduertatem vastitudinemque, calamitates intemperiasque prohibessis Ca.

villainous [vílənəs] pridevnik (villainously prislov)
lopovski; odvraten, prostaški, podel, grd; sramoten
pogovorno zelo slab, beden, mizeren, strašen

villainous weather grdo, pasje vreme

violoneux, euse [-nö, z] masculin vaški goslač; slab violonist

vōcula -ae, f (demin. vōx)

1. glasek, slab (šibek, tih) glas: Tit. fr., Ci. ep. idr., mea Pr., stridens Ap.

2. metaf.
a) glasek, slab (šibek, šibak) zvok, slab (šibek, šibak) ton: falsae voculae Ci., tibicen … omnis voculae melleus modulator Ap.
b) besedica: significatio huius voculae Gell., molles voculae Ap.
c) v pl. (v zaničlj. pomenu) obrekovanje, opravljanje, ogovarjanje: incurrere in voculas malevolorum Ci. ep. priti zavidnikom v zobe.

warp² [wɔ:p]

1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra

enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega

2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se

the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil

wastrel [wéistrəl]

1. samostalnik
ekonomija slab vzorec (primerek); slabo, nič vredno blago (roba); odpad, izvržek; zapravljivec; pridanič, ničvrednež; postopač; zapuščen, izgubljen otrok, najdenček; cestni pobalin; neobdelana zemlja; občinska zemlja

2. pridevnik
odpaden; izčrpan, shujšan, shiran, slaboten (žival)

weakish [wí:kiš] pridevnik
precéj slab, slaboten