Franja

durchschlängeln¹: sich durchschlängeln izmuzniti se skoz, izmotati se (skozi), prebiti/prebijati se (skozi)

durchschleichen^*: sich durchschleichen pretihotapiti se skozi, splaziti se skozi

durchschwindeln: sich durchschwindeln preživljati se z goljufijami; pregoljufati se (skozi)

durchwinden^*: sich durchwinden vijugati se, viti se; Menschen, Tiere: smukniti skozi, izmuzniti se skozi; sich durch Schwierigkeiten durchwinden izviti se iz (težav)

durchwühlen¹: sich durchwühlen preriti se skozi/do

durée [düre] féminin trajanje, čas, doba; trajnost, stalnost, trpežnost, vzdržljivost

de (longue) durée (dolgo)trajen
de courte durée kratkotrajen, kratkoživ
pendant une durée de 15 jours v času dveh tednov, skozi dva tedna
bonheur masculin de courte durée kratkotrajna sreča
disque masculin de, en longue durée long play gramofonska plošča
durée de la construction čas, trajanja gradnje
durée de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) čas pogovora
durée d'exposition (photographie) čas osvetlitve
durée de vol trajanje, čas poleta
durée de transmission (radio) čas, trajanje prenosa
durée (de validite) trajanje veljavnosti
durée (de la vie) življenjska doba
s'abonner à un journal pour la durée des vacances naročiti se na časopis za čas počitnic
durée de travail delovni čas

ear⁴ [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost

to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

elbow² [élbou] prehodni glagol & neprehodni glagol
odriniti, odrivati; preriniti, prerivati se; utreti, utirati si

to elbow one's way through the crowd preriniti se skozi gnečo
to elbow o.s. preriniti se

ēmūniō -īre -īvī (-iī) -ītum sezidati: Col., Sen. ph. idr., murum, locum L.; tudi zazidati, utrditi: opere emunitus locus L., emuniit obice postes V., emunire colles Sen. ph., sola et latera Col., silvas ac paludes T. poti (ceste) prekrčiti skozi gozdove in čez močvirja; pren.: iam adversus hunc metum emunivit animum Sen. rh.

epizygis -idis, f (gr. ἐπιζυγίς) železen zatič v luknji metalnice (baliste), ki zadržuje skozi luknjo potegnjeno vrv: Vitr.

épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

esquina ženski spol vogal, ogel, kot

darse contra una esquina z glavo skozi zid riniti
estar de esquina sprt biti, kujati se

eternare

A) v. tr. (pres. etērno) ovekovečiti

B) ➞ eternarsi v. rifl. (pres. mi etērno) ovekovečiti se, nadaljevati se, trajati:
rivalità che si eternano attraverso le generazioni sovraštva, ki se nadaljujejo skozi rodove

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.

evōlvere^*

A) v. tr. (pres. evōlvo) redko razviti

B) ➞ evōlversi v. rifl. (pres. mi evōlvo) razviti, razvijati se:
gli organismi viventi si sono evoluti nel tempo živi organizmi so se razvili skozi čas

expellō -ere -pulī -pulsum

1. izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), iztiriti, spoditi, prepoditi, izpodriniti: tyrannum Ci., Collatinum innocentem suspicione cognationis expulerunt Ci., Tarquinio expulso Ci., expulsa filia Ci. zavržena, expellere tendunt nunc hi, nunc illi V., nos expulit ille H., expellere aliquem manu O., matrem, uxorem Iust. Od kod? z abl.: regem regno Ci., C., Catilinam urbe Ci., me domo mea per vim expulistis Ci., illum vitā exp. Ci. usmrtiti dati, bonis (iz svoje imovine) expulsi Ci., fortunis omnibus expulsos esse socios Ci., ipsi potestate expulsi N. iz svoje oblasti izpodrinjeni, expellere hostes finibus, Romanos castris, humiliores possessionibus, aliquem tectis, Italiā C., aliquem agris C., S., aliquem domo, regno fortunisque, aliquem Africā S., pecus portā Esquilinā (skozi … vrata) L., stabulis vaccas Tib., monte iuvencos O., aliquem aethere toto O., collegam armis foro Suet.; s praep.: Hannibalem ex Italiā, cives a (ex) patria, aliquem e patrimonio, tribunos plebis e rostris Ci., aliquem de fundo, de praedio, ex oppido, ex silvis C., ex portu insulaque expelli inopiā C., expellere Lacedaemonios ex arce N., praesidium ex arce Eutr.; z adv.: unde pater et avus meus expulere Syphacem S. Kam? (redko): expellere aliquem in provinciam C. (brahilogija =) pregnati in prisiliti, da se umakne v provinco, expellere fucos in opera Plin., pecus ad pastum stabulis Macr.; occ. pregnati: aliquem patriā Ci., finibus patriis V., eum Athenis N., conlegam ex urbe Ci. Od tod subst. pt. pf. expulsī -ōrum, m pregnanci: Ci.

2.
a) kaj pognati (poganjati), pahniti iz česa, izpahniti (izpahovati), izbiti, izriniti (izrivati): sagittam (sc. ex corpore) O., genis oculos O. iz lic iztrgati, se in auras O. riniti na svet = roditi se, (Iuppiter Phaëthontem) pariterque animāque rotisque expulit O. je … pahnil z voza in ubil, segetem ex radicibus expellunt venti V. izrujejo s koreninami; pren.: naturam expellas furcā, tamen usque recurret H., expellere animam O. izdihniti.
b) (iz morja) na suho vreči, metati: navis illa expulsa fluctu Ci., classis in litus expulsa Ci., naufragio expulsus Ci. poet., ruptis undis expelli O., expellere magnas phocas O., corpora, navigia in ripam Cu., margarita, … prout expulsa sint, colligi T.; pren.: socer fluctibus rei publicae expulsus Ci.
c) (ladjo) odriniti (odrivati) od obale (brega, kraja): ab litore naves in altum L., ratem Cu.
č) spustiti (spuščati), (s)prožiti: sagittam arcu O., expulsuri tela nervos retro tendimus Q.

3. pren.
a) kaj pregnati, odpraviti, odstraniti, (od)vzeti, znebiti (otresti) se česa: expellere corde desidiam Pl., dolis me illo expuli periculo Pl. sem se rešil one nevarnosti, expellere omnem dubitationem C., beneficiorum memoriam C. dobrote iz spomina izbrisati, cuncta ex animo dictis Lucr., somnum V., somnos, quietem, spem O., (h)elleboro morbum bilemque H., tussim pectore Cat., curas pectore Lucan., famem T., neque tamen praeceps vitam expulit T. in si ni prenagljeno vzel življenja, tertia (sententia) expulsa (est) Plin. iun. se je zavrglo.
b) spraviti koga ob kaj, v pass. izgubiti kaj: utraque re expelli Auct. b. Afr.

Opomba: Nenavaden inf. pf. act.: expulsisse Dig.

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

Fenster, das, (-s, -) okno, bei Geschäften: izložba; bei Briefumschlägen: okence; Technik okence, (kontrolna) odprtina; das Fenster geht auf die Straße okno gleda na cesto; aus dem Fenster schauen, sich stürzen: skozi okno; zum Fenster hinauswerfen, sich hinauslehnen: skozi okno; weg vom Fenster sein figurativ biti pozabljen/biti v nemilosti