Franja

ἔν-σπονδος 2 (σπονδή) v zavezo sprejet, zavezan; subst. ὁ zaveznik, prijatelj τινός, τινί.

ἐπι-θῡμητής, οῦ, ὁ (ἐπι-θυμέω) kdor želi, si prizadeva za kaj, ljubitelj, prijatelj, pristaš, učenec, ἐπιθυμητής εἰμί τινος hrepenim po čem NT.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

ἐραστής, οῦ, ὁ (ἐράω) ljubitelj, ljubimec, prijatelj, častilec, pristaš, privrženec τινός, τυραννίδος ki hrepeni po tiranstvu, ἐπαίνου slavohlepen, ἐραστής εἰμι περὶ τὸ καλόν imam rad, ljubim lepoto.

ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.

ἔτης, ου, ὁ [Et. iz σϝέτης, gl. ἑταῖρος] svojec, sorodnik, rojak, prijatelj, deželan.

Εὐθύ-δημος, ὁ Dioklov sin, Sokratov učenec in prijatelj.

ἤπιος 3 in 2 (ἠπάομαι krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, τινί komu, ἤπια οἶδα naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, τὸ πνῖγος ἠπιώτερον γέγονεν vročina je ponehala, πρὸς τὸ ἠπιώτερον καθίστημι ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen φύλλα, φάρμακα. – adv. ἠπίως prijazno, tiho.

Ἰσμηνίας, ου, ὁ Tebanec, Pelopidov prijatelj.

κηδεμών, όνος, ὁ (κήδομαι) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; δίχα κηδεμόνων brez prijazne oskrbe; τοῦδε γὰρ σὺ κηδεμών saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet Evr. Med. 990.

Κρίτων, ωνος, ὁ bogat Atenec, Sokratov prijatelj.

Κτησι-φῶν, ῶντος, ὁ Demostenov prijatelj.

λακωνιστής, οῦ, ὁ pristaš, prijatelj Lakedajmoncev.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκειόω, ion. οἰκηιόω (οἰκεῖος) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom, postanem komu prijatelj. 2. med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.

ὁμῑλητής, οῦ, ὁ (ὁμιλέω) drug, zaupnik, prijatelj, poslušalec, učenec.

Πάτρο-κλος, ὁ Πατρο-κλῆς, έους [gen. -ῆος, acc. -κλῆα, voc. Πατρόκλεις, -εες] Ahilejev prijatelj.

πέλας 1. adv. blizu, v bližini, ὁ πέλας bližnji (sorodnik), sosed, prijatelj. 2. praep. z gen. blizu pri, ob τινός, τινί.

πρᾷος (πρᾶος) 2 πραΰς, πραεῖα, πραΰ, ion. πρηΰς [Et. iz πρᾱιϝος, kor. prāi = ljubiti; slor. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti)] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek, (u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. – adv. πράως, πρᾴως in πραόνως mirno, ravnodušno, hladnokrvno λέγω, φέρω.