Franja

Zadetki iskanja

  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

    carne adobada nasoljeno meso
    carne ahumada prekajeno meso
    carne asada pečeno meso, pečenka
    carne de caballo konjsko meso
    carne de cañón topovska hrana
    carne congelada zmrznjeno meso
    carne de conserva konzervirano meso
    carne estofada praženo meso
    carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
    carne helada zmrznjeno meso
    carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
    carne en lata meso v konzervah
    carne de membrillo kutinovo meso
    carne magra pusto meso
    carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
    carne de pluma meso perutnine
    carne de puerco svinjina
    carne salvajina divjačina
    carne seca suho meso
    carne tierna mehko meso
    carne de vaca govedina
    color carne barve mesa (npr. nogavice)
    conserva de carne mesna konserva
    mosca de carne zapljunkarica (muha)
    hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
    poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
    salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
    ser uña y carne biti ena duša in eno telo
    no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
    tener carne de perro imeti železno naravo
    tomar carne utelesiti se
    en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
    carnes blancas belo meso
    carnes negras meso črne divjačine
    en (vivas) carnes gol, nag
    echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
    abrir las carnes a azotes pretepsti
    estar en carnes biti rejen, biti debel
    perder carnes shujšati
    tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
    me tiemblan las carnes ves se tresem
  • caso m

    1. slučaj, naključje, pripetljaj:
    per caso naključno, slučajno
    a caso tjavdan:
    rispondere a caso odgovoriti tjavdan
    i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
    in caso di v primeru, da
    nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
    non è il caso di prendersela ne gre zameriti
    questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
    si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
    caso di coscienza stvar vesti
    caso limite skrajni primer
    i casi della vita življenjske okoliščine
    il caso Dreyfus Dreyfusova afera

    2. jezik sklon
  • castaña ženski spol kostanj (sad)

    castaña asada pečen kostanj
    castaña de Indias divji kostanj
    dar la castaña a uno koga prekaniti, preslepariti
    se parecen como una castaña a un huevo prav nič si nista podobna
    ¡hay castaña! tu je nekaj zadaj! za tem tiči nekaj!
  • cat1 [kæt] samostalnik
    mačka, maček; bič, korobač
    pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

    when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
    to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
    ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
    to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
    to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
    before the cat can lick the ear nikoli
    when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
    he lives under the cat's foot žena hlače nosi
    to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
    to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
    to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
    like a cat on hot bricks kakor na šivankah
    a cat has nine lives mačka je trdoživa
    enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
    it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
    to shoot the cat bljuvati, urha klicati
    as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
    not room to swing a cat premalo prostora
    tom-cat maček
    to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
    sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
    sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
    a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda
  • cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

    à cause de, pour cause de zaradi
    à cause que (vieilli) ker
    état masculin de cause dejansko stanje
    en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
    en tout état de cause na vsak način, vsekakor
    et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
    pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
    (à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
    avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
    la bonne cause dobra, pravična stvar
    cause célèbre senzacionalen proces
    cause de divorce razlog za razvezo
    cause embrouillée zapletena, težavna stvar
    cause finale cilj
    cause de pourvoi razlog za pritožbo
    avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
    donner gain de cause, cause gagnée prav dati
    être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
    (familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
    être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
    n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
    la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
    faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
    mettre en cause pritegniti v proces
    mettre hors de cause izključiti
    obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
    parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
    plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
    plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
    remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem
  • celo [ó] ➞ [→ cel]

    1. (celo še) sogar
    in celo und sogar (celo večji sogar größer; in celo do nasilja und sogar zur Gewaltanwendung)

    2. (tudi) selbst (celo on selbst er)

    3. (naravnost) ja (sogar) (bil je nejevoljen, celo besen er war ungehalten, ja wütend)

    4.
    še celo (prav posebej) erst recht (sedaj pa še celo nun erst recht)
  • cent [sent] samostalnik
    ameriško cent (1/100 dolarja)

    per cent odstotek, odstotki
    cent per cent stoodstoten; oderuški
    I don't care a cent prav nič mi ni mar
    at 10 per cent za deset odstotkov
  • cent1 [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

    il a cent fois raison stokrat ima prav
    les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
    le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
    pour cent za vsoto sto frankov
    (prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
    cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
    les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
    en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
    je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
    gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
    je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
    il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
    faire les cent pas hoditi sem in tja
    il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
    faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran
  • chacun, e [šakœ̃, kün] pronom vsak, vsakdo

    tout un chacun prav vsakdo
    à chacun le sien vsakomur svoje
    chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe in bog za vse
    chacun à son tour eden za drugim
    nous avons fait chacun notre devoir vsak od nas je storil svojo dolžnost
    (humour) chacun chacune vsak (fant) svojo (dekle)
  • chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

    de chair et d'os iz mesa in kosti
    en chair et en os živ, utelešen; osebno
    en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
    entre chair et cuir pod kožo
    ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
    des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
    chair à canon hrana za topove
    chair d'une poire meso pri hruški
    chair de mouton bravina, ovčje meso
    chair de poule kurja polt
    chair vive živo, zdravo meso
    être bien en chair biti lepo rejen
    donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
    parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
    c'est la chair de sa chair to je njen otrok
    (religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
    (religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa
  • chalk1 [čɔ:k] samostalnik
    kreda; pastel
    pogovorno račun, dolg, kredit
    sleng praska

    as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
    not by a long chalk nikakor ne
    by a long chalk the best veliko boljši od vseh
    pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
    chalk talk predavanje ob risbah na tabli
    not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
    sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo
  • Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

    1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

    2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.
  • chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

    se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
    ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
    ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
    chausser du 40 nositi čevlje št. 40
    ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
    je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
    être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
    cela me chausse (familier) to mi je prav
    chausser un arbre obdati drevo z zemljo
    chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
    (familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
    il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
    s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
    les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
    se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

    chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
    aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
    (familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
    chercher aventure iskati dogodivščin
    chercher fortune iskati srečo
    chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
    chercher des mots croisés reševati križanko
    chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
    chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
    faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
    chercher la petite bête biti pikolovski
    chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
    chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
    qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
    ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
    le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
    il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!
  • chispa ženski spol iskra; ogenj; duhovitost; pijanost

    una chispa de pan košček kruha
    piedra de chispa kresilni kamen
    dar chispa pozornost zbuditi; uspeh imeti
    coger una chispa opijaniti se
    tener (una) chispa pijan biti
    no ver chispa prav nič ne videti
    echar chispas besen biti
    ¡chispas! gromska strela!
  • ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

    ciel d'airain suša
    ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
    ciel étoilé zvezdnato nebo
    ciel de plomb soparno vreme, soparica
    à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
    piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
    feu masculin du ciel strela
    royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
    bleu ciel nebesno moder
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    dans le ciel na nebu
    sous le ciel pod nebom, na tem svetu
    sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
    au nom du ciel! za božjo voljo!
    ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
    élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
    être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
    gagner le ciel priti v nebesa
    tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti
  • ciencia ženski spol znanost, znanje, vednost

    a ciencia cierta nedvomno, prav gotovo
    ser un pozo de ciencia biti čudo znanja
    hombre de ciencia znanstvenik, učenjak
    ciencias naturales prirodoslovne vede
  • cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

    cierto día nekega dne
    con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
    de cierta edad že star, že v letih
    cierto sujeto neki človek
    estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
    estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
    eso no es cierto to ni točno, to ni res
    lo cierto es que toliko je gotovo, da ...