Franja

Zadetki iskanja

  • nos1 [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
    dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
    … nosu Nasen-
    (dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
    vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
    dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
    imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
    imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
    vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
    visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
    vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

    iz nosu aus der Nase
    iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
    krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
    figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

    izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

    do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

    na vrat na nos Hals über Kopf
    prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

    dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
    ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

    po nosu auf die Nase
    dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
    dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
    po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
    vrtati po nosu in der Nase bohren

    pod nos unter die Nase
    dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
    moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

    pod nosom unter der Nase
    obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

    pred nos vor die Nase

    pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

    skozi nos durch die Nase
    dihanje skozi nos die Nasenatmung

    v nos in die Nase
    iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
    za nos:
    medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
    vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
    pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

    za nosom der Nase nach
    za dolžino nosu um eine Nasenlänge

    z nosom mit der Nase
    pozdrav z nosom der Nasengruß
    z dolgim nosom mit langer Nase
    z rdečim nosom rotnasig
    z zavihanim nosom naserümpfend
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

    ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
    letalski nos avant moški spol, nez
    orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
    potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
    zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
    imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
    po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
    vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
    za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
    za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
    visoko nos nositi porter le nez au vent
    zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nóžnica sheath; anatomija vagina, pl -s, -nae

    potegniti iz nóžnice to unsheathe
    vtakniti meč v nóžnico to sheathe the sword
  • nóžnica (za nož in podobno, botanika) gaine ženski spol , fourreau moški spol ; anatomija vagin moški spol

    potegniti iz nožnice (meč) dégainer
    vtakniti zopet v nožnico (meč) rengainer
  • nóžnica (bot, za meč) vaina f ; anat vagina f

    potegniti iz nožnice (meč) desenvainar (la espada)
    vtakniti zopet v nožnico (meč) envainar (la espada)
  • nūdō -are -āvī -ātum (nūdus)

    1.
    a) v ožjem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti): hominem nudari iubet Ci., tribunos nudari iussit L., nudare corpus L., Cat. ali corpora Enn., superiore corporis parte nudatā C. z nezavarovanim zgornjim delom telesa, tj. brez čelade in oklepa, n. dentes Lucr., nudata crura, nudati humeri V., nudati V. (o rokoborcih), nudato … curre pede Tib., instat anus canosque suos et inania nudans ubera per cunas O., n. artūs Sil., Iuno nudata Lact.
    b) v širšem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti), vzeti čemu pokrivalo, odevalo idr., odkri(va)ti, razkri(va)ti, oprostiti (oproščati) kaj česa: Sen. ph., Val. Fl., telum vaginā N. izdreti iz nožnice, gladium L. potegniti, tectum nudatum (sc. tegulis) L. razkrita streha, viscera nudant V., cornicula furtivis nudata coloribus H., n. arborem locus Plin., caput crine Petr., ventus nudaverat vada L. je izsušil, vada nudantur L. ali litora nudantur T. se sušijo, presihajo, arenam aestus nudans (sc. aquā) Plin., n. gurgite pontum Tib., agros n. populando L. pustošeč ogoliti = (o)pustošiti, messes n. O. oluščiti = zmlatiti, n. radices (sc. graminum) Col. Pogosto kot voj. t. t. vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, pustiti (puščati) koga, kaj brez vojakov, braniteljev, (za)pustiti (zapuščati) koga, kaj brez obrambe, pustiti (puščati) koga nezavarovanega (kaj nezavarovano), ne (za)ščititi koga, česa, ne zasesti (zasedati) česa: n. murum defensoribus, collem hominibus C., castra nudata C., n. litora C., ripam L., omnia V. ali terga fugā n. V., Sil. sovražniku izpostaviti (izpostavljati).

    2. metaf. „ogoliti“ = vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, (o)ropati, (o)pleniti koga, izropati koga do golega: omnia Ci., aliquem praesidio Ci., fana donis Ci., nudata a Verre provincia Ci., rem publicam interitu consulum nudare Ci. ep. izpostaviti nevarnemu položaju, vis ingenii scientiā iuris nudata Ci., nudatā omnibus rebus tribuniciā potestate C., quem praeceps alea nudat H., nudatos opere censorio … restituit Suet., Maxentium nudare conatus Eutr. spraviti ob dostojanstvo.

    3. pren. da(ja)ti vedeti, povedati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, (po)kazati, izda(ja)ti: qui mea pericula … vestrā deprecatione nudarunt Ci., n. animos, voluntates hominum L., defectionem L., Ph., consilia L., Cu., nimis detegendo cladem nudandoque L., nec illi … nudare quid vellent L., aras traiectaque pectora ferro nudat (zevg.) V., n. facta O., litigatores Amm., fraudem Cl.
  • odéja couverture ženski spol ; (prešita) courte-pointe ženski spol ; (pernica) édredon moški spol

    bombažna, volnena, potovalna odeja couverture de coton, de laine, de voyage
    potegniti odejo nase ramener la couverture sur soi
    konjska odeja housse ženski spol; (svečana) caparaçon moški spol
    snežna odeja couche ženski spol de neige
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim
  • parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

    parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
    sans parti pris nepristransko
    seul parti à prendre edini izhod
    parti unique enotna (edina) stranka
    esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
    homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
    c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
    de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
    adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
    adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
    être inscrit au parti biti vpisan v stranki
    être de parti pris biti pristranski
    c'est un parti pris sklenjeno je
    être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
    faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
    prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
    prendre un parti odločiti se
    prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
    tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z
  • partido moški spol stranka, privrženci; (sodni) okraj; zavzemanje za; korist, prednost; partija igre; šport tekma; (ženitna) partija

    partido comunista komunistična stranka
    partido de la derecha desničarska stranka
    partido de fútbol nogometna tekma
    partido judicial sodni okraj
    partido laborista laburistična stranka
    partido obrerista delavska stranka
    partido social-demócrata socialdemokratska stranka
    mujer del partido prostitutka, hotnica
    darse a partido popustiti
    hallar un partido izhod najti
    sacar partido (de) imeti korist (od)
    sacar buen partido dobro odrezati
    tener partido računati z dobrimi zaščitniki
    tener gran partido con (las) damas imeti uspeha pri ženskah
    tomar partido odločiti se, postaviti se (contra proti)
    tomar el partido de potegniti s kom, pridružiti se komu
    tomar otro partido spremeniti svojo odločitev
    tomó el partido de callarse sklenil je molčati
  • passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

    se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
    passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
    passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
    passons! pustimo to!
    on ne passe pas ni prehoda
    défense de passer prehod prepovedan
    passer par les armes ustreliti
    passer des aveux priznati
    passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
    passer de bouche en bouche iti od ust do ust
    passer capitaine postati stotnik, kapitan
    passer son chemin iti naprej po svoji poti
    passer commande naročiti, izvesti naročilo
    cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
    passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
    passer condamnation priznati krivico
    passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
    passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
    passer en couleur (po)pleskati
    passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
    passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
    passer en dépense (commerce) vpisati v breme
    le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
    passer devant prehiteti
    passer par écrit napisati
    passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
    passer à l'ennemi preiti k sovražniku
    en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
    passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
    passer un examen napraviti izpit
    se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
    faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
    faire passer en justice postaviti pred sodišče
    passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
    passer un film predvajati film
    passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
    passer en force de loi dobiti zakonsko moč
    passer en fraude vtihotapiti
    passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
    passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
    passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
    passer un marché skleniti kupčijo
    passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
    passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
    cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
    passer une bonne nuit prebiti dobro noč
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    passer outre iti preko vsega
    passer outre à preiti k
    passer par quelque chose (morati) iti skozi
    passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
    passer en proverbe preiti v pregovor
    passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
    savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
    passer sous silence molče iti preko
    passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
    passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
    passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
    je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
    passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
    cela me passe tega ne razumem
    cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
    cela passe mes forces to presega moje moči
    cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
    l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
    il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
    il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
    passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
    il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
    il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
    ça lui passera to ga bo minilo
    que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
    y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti
  • pedina f

    1. igre, šah kmet, pion:
    muovere una pedina potegniti kmeta; pren. izkoristiti položaj

    2. pren. nepomembna oseba, figura:
    essere una pedina nelle mani di qcn. pren. biti navadno orodje nekoga
  • pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

    1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

    2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

    3. meton. stvari iz živalskih kož:
    a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
    b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
    c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
    d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
    e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
    f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

    Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.
  • penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

    Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.
  • perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

    perder el aliento ob sapo priti
    perder una batalla izgubiti bitko
    perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
    perder la gordura, perder las carnes shujšati
    perder la ocasión zamuditi priliko
    perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
    perder terreno nazaj priti
    llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
    perder de vista izgubiti iz vida
    no perder la sangre fría ostati hladnokrven
    vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
    perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
    ¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?
  • piffero m glasba

    1. piščalka

    2. igralec na piščalko; piskač
    PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti
  • play2 [pléi]

    1. neprehodni glagol
    igrati (for za)
    šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
    tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

    2. prehodni glagol
    gledališče igrati, uprizoriti
    šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
    tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

    to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
    to play it cagey biti previden, omahovati
    figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
    to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
    to play booty prevarati
    figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
    to play s.o. dirt izigrati koga
    to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
    to play by ear igrati po posluhu
    to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
    to play s.o. false izdati koga
    to play the fool zganjati neumnosti
    to play a fish utruditi ribo na trnku
    to play fast and loose with zlorabljati koga
    to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
    to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
    to play guns on obstreljevati
    to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
    to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
    to play the knave varati
    to play a good knife and fork jesti z apetitom
    to play the horses staviti na konjskih dirkah
    to play for love igrati za zabavo ne za denar
    sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
    to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
    to play the races staviti na konjskih dirkah
    to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
    to play possum hliniti spanje
    to play upon the square pošteno ravnati
    to play safe previdno ravnati, ne tvegati
    to play second fiddle imeti podrejen položaj
    to play a good stick dobro sabljati
    to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
    to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
    to play s.o. a mean trick prevarati koga
    to play tricks with nagajati
    to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
    to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
    to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s
  • poisson [pwasɔ̃] masculin riba; populaire zvodnik

    ni chair ni poisson ne krop ne voda, nedoločen
    poisson d'avril aprilska šala (za 1. april)
    poisson-chat masculin som
    poisson doré, rouge zlata ribica
    poisson-épée mečarica
    poisson fumé prekajena riba
    poisson trembleur skat (riba)
    poisson volant leteča riba
    comme le poisson dans l'eau (živ) ko riba v vodi
    banc masculin de poisson jata, vlak rib
    service masculin à poisson pribor za ribe (jed)
    donner un poisson d'avril à quelqu'un potegniti koga za 1. april
    (populaire) engueuler quelqu'un comme du poisson pourri nahruliti, opsovati koga
    faire une queue de poisson prehiteti (avto) in nato nenadoma zaviti pred avto
    être heureux comme un poisson dans l'eau biti srečen ko riba v vodi
    manger, pêcher du poisson jesti, loviti ribe