Franja

franchise [frɑ̃šiz] féminin (davčna) oprostitev, prostost; politique eksteritorialnost; figuré odkritost, iskrenost; neprisiljenost

en franchise prost poštnine, carine, pristojbin
franchise de bagage prosta prtljaga
franchise douanière, d'impôt, de port (ali: postale) oprostitev carine, davkov, poštnine
franchise militaire vojna pošta
dire en toute franchise reči popolnoma odkrito, iskreno

frazzle¹ [frǽzl] ameriško samostalnik
cunja, krpa
figurativno izčrpanost

sleng to beat to a frazzle popolnoma premagati
to work o.s. to a frazzle izčrpati, izmozgati se
worn to a frazzle do skrajnosti izčrpan, izmozgan

fulfil [fulfíl] prehodni glagol
izpolniti, izvršiti

to fulfil o.s. popolnoma se razviti

full² [ful] samostalnik
polnost; skrajnost; sitost

in full v celoti
charges in full celotni stroški
at full v celoti, popolnoma
at the full na vrhuncu
to the full bogato
the full of the moon polna luna, ščip

fumar kaditi

fumar en boquilla kaditi z ustnikom
fumar en pipa pipo kaditi
papel de fumar cigaretni papir
fumarse la clase »špricati« šolo
fumarse toda su paga ves svoj denar zaveseljačiti (zapraviti)
fumarse u/c popolnoma kaj pozabiti

fundus -ī, m (prim. gr. πυϑμήν [iz *φυϑμήν], lat. pro-fundus [pravzaprav navzdol proti tlom])

1. dno, glob(oč)ina; o shrambah, posodah: Strato fundum armarii exsecuit Ci., dolium a fundo pertusum L., f. ollae Plin.; pesn. meton.: hi duo longaevo censentur Nestore fundi Mart. = kupici; o krajih: Aetna fundo exaestuat imo V., imo Nereus ciet aequora fundo V., mare imo consurgit ad aethera fundo V., amnis fundo carens Plin.; pren.: largitio non habet fundum Ci. nima dna (mere), je brezdanja, Phrygiae res vertere fundo conamur? V. z dna = povsem, popolnoma, f. canae Gell. glavna jed; tako poseb. kot jur. t. t. (o osebah) glavni odločevalec, odobritelj, uradni (zakoniti) veljak v reklu fundum esse ali fieri alicui rei ali alicuius rei = kaj potrditi, odobriti: eius rei pater sit fundus potior Pl., huic generi legum fundos populos fieri non solere Ci., num fundos factos populos Latinos arbitramur? Ci., nisi populus eorum fundus factus est Gell.

2. meton. zemljišče, podeželsko posestvo: fundis exornatus Pl., fundi, calamitas Ter., fundum habet in agro Thurino Ci., fundus populi Rom. Ci. = kapuansko ozemlje ali okrog Kapue, uxoris fundus erat colono locatus Ci., (Milo) fit obviam Clodio ante fundum eius Ci., fundos decem et trīs reliquit Ci.

gaiter [géitə] samostalnik
dokolenica; gamaša, ovojka; vrsta škornja

ready to the last gaiter button popolnoma pripravljen

gamaša samostalnik
1. ponavadi v množini (zaščita čez čevlje) ▸ kamásliPoleg dobre obutve in obleke potrebujete še palice, gamaše in male dereze. ▸ A jó lábbeli és öltözék mellé még botokra, kamáslira és kis hágóvasra van szüksége.
Gamaša popolnoma prekriva površino čevlja ter zagotavlja neprepustnost za vodo in izjemno prileganje nogi. ▸ A kamásli teljesen elfedi a cipő felületét, és biztosítja a vízállóságot, ezen kívül pedig teljesen illeszkedik a lábhoz.

2. ponavadi v množini (oblačilo) ▸ kamásli, lábszármelegítő, lábszárvédőH gamašam ali gosto pletenim nogavicam nataknite – sandale. ▸ A lábszármelegítőhöz vagy a sűrűn kötött zoknihoz húzzon – szandált!
Svetujem ti, da si omisliš tudi gamaše za aerobiko! ▸ Javaslom, hogy szerezz be egy lábszárvédőt aerobikhoz is.

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

gô gòla gòlo, dol. gȍlī -á -o, komp. gòlijī -ā -ē
1. gol: -i zid, -a istina, laž; -o drvo; spasti, spasiti -i život; spavati na -oj zemlji
2. nag: biti go i bos
3. bos: -e noge
4. razoglav: biti -e glave
5. prost: vidjeti -im okom
6. go golcat popolnoma gol; biti -a voda biti zelo prepoten

gòl nu, dénudé, découvert

gola laž un pur mensonge
gola resnica la pure vérité, la vérité toute nue (ali sans fard)
z golim očesom à l'œil nu
popolnoma gol tout nu, nu comme la main, nu comme un ver, familiarno à poil

gȍlcat, gòlcat, gȍlcīt, gòlcit -a -o v zvezi: go (1) golcat popolnoma gol, popolnoma nag

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gotov² (-a, -o) sicher, [gewiß] gewiss
biti gotov sicher sein, die [Gewißheit] Gewissheit haben, [daß] dass
gotov zmage [siegesgewiß] siegesgewiss, siegessicher
popolnoma gotov todsicher, bombensicher
| ➞ → neki

gotóvo certainly; sure, surely; positively

gotóvo! certainly! for sure!, ZDA sure!
popolnoma gotóvo (humoristično) as sure as eggs is eggs; as sure as death and taxes
nekaj je gotóvo one thing remains certain
čisto gotóvo (zanesljivo) without fail, assuredly
tako gotóvo kot živim as sure as I live
to gotóvo ne more biti njen brat it surely cannot be her brother
vrata so gotóvo odprta the door is sure to be open
gotóvo bo prišel prvi he is sure to come first
počasi, a gotóvo slowly, but surely

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da