Franja

εὐαγγέλιον, τό (εὐάγγελος) 1. dobro poročilo, veselo naznanilo, evangelij NT. 2. plačilo, nagrada za veselo (ugodno) poročilo, θύω opravljam daritev zaradi ugodne vesti (ki sem jo prejel).

ζωάγρια, τά ep. ion. plačilo, nagrada za rešitev življenja, δῶρα λάμψονται ζωάγρια Κροίσου darove bodo dobili zato, ker so Krezovo življenje rešili.

θερίζω (θέρος) [fut. θεριῶ, aor. ἐθέρισα, pf. τεθέρισμαι, aor. pass. ἐθερίσθην] 1. intr. prebijem, preživim poletje. 2. trans. a) žanjem, kosim (po)spravljam jarino (jaro žetev); odsekam γλῶσσαν; b) pren. žanjem, dobim plačilo.

καρπός¹, ὁ [Et. iz qr̥pó-s, lat. carpo, ere (iz kŕ̥pō), nem. Herbst (čas trgatve, žetve)] 1. sad, plod; pl. poljski pridelki, žetev, žito, (tudi) vino; mladiči, ποιῶ καρπόν rodim, donašam sad NT. 2. korist, uspeh, plačilo, dohodek.

λατρεία, ἡ, poet. λάτρευμα, ατος, τό (nav. pl.) [Et. od λάτρον plačilo, iz kor. lē(i), dobiti; lat. latro = prv. pom. najet vojak] služba (za plačo), rabota, tlaka; NT služba božja, bogočastje, πόνων λατρεύματα težavno robovanje; πολύχρυσα λατρεύματα sedež bogoslužja (z bogatimi zaobljubnimi darovi).

μισθαποδοσία, ἡ zasluženo plačilo, povračilo NT.

μισθαρνέω (μισθός, ἀρνυμαι) poet. delam (služim) za plačilo.

μισθός, ὁ [Et. slov. mèzda, got. mizdô, plača = nem. Miete] 1. plača, nagrada, najemnina, τινός za kaj, μισθὸς ῥητός dogovorjena plača, ἐπὶ μισθῷ ali μισθοῦ za plačo, μισθοὺς φέρω ali φέρομαι dobivam plačo, imam korist, μισθὸν λαμβάνω, δέχομαι dobivam plačo, πράττομαι zahtevam, τελέω, δίδωμι dajem. 2. povračilo; plačilo, kazen NT.

μισθο-φόρος 2 (φέρω) ki dobiva plačilo; subst. ὁ plačanec, najemnik.

μισθόω 1. act. dajem v najem, v službo, oddajam komu kakšno delo za pogojeno plačilo, ἐμαυτόν stopam v službo, dajem se podkupiti, prodam se. 2. pass. najme me kdo, stopam v službo. 3. med. najemam si, jemljem v službo, podkupujem τί, τινά koga, τινός za plačilo.

ὀψώνιον, τό 1. živež, hrana. 2. plača, plačilo NT.

ποινή, ἡ, dor. -νά ep. ion. poet. [Et. iz qwoinā, slov. cěna, kor. qwei-, kazniti, lat. poena, izpos. iz gršk.] 1. a) odkupnina, odškodnina (za prelito kri), krvni denar; b) plačilo, darilo. 2. a) maščevanje, krvna osveta, kazen, globa; b) pokora, zadostitev, sprava, poravnava.

πόνος, ὁ (πένομαι) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, πόνον πονέω borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, τοὺς ἡμετέρους πόνους ἔχει uživa sadove našega dela = ima dobiček od našega napora.

σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.

στέφανος, ὁ (στέφω) 1. krog, kolobar, venčanje, πάντῃ γάρ σε περὶ στέφανος πολέμοιο δέδηεν okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga.

στεφάνωμα, ατος, τό (στεφανόω) poet. 1. venec, plačilo, kras, slava. 2. venec stolpov, obzidje πύργων.

σῶστρον, τό (σῴζω) nagrada, plačilo za rešitev; 1. zahvalna daritev za rešitev iz nevarnosti. 2. nagrada za ohranitev kake stvari (za nazaj pripeljanega ubeglega sužnja), σῶστρον ἀνακηρύττω τινός razpisujem nagrado za koga.

τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.

τίσις, εως, ἡ (τίνω) 1. nadomestitev, kazen, pokora, maščevanje, osveta; τίσιν δίδωμι trpim kazen; αἱ Τίσιες boginje osvete. 2. povračilo, zadostilo, plačilo.

χάρις, ιτος, ἡ (χαίρω) [acc. χάριν in χάριτα, dat. pl. ep. χαρίτεσσι] 1. a) veselje, radost, slast, užitek, βίου veselje do življenja; b) milota, milina, lepota, ljubkost, ἡ τῶν λόγων χάρις lepe besede NT. 2. a) naklonjenost, nagnjenost, ljubeznivost, prijaznost, milost NT; ljubav, usluga, uslužnost, postrežljivost; dobrota, dar(ilo) NT; χάριτι τῶν Mεσσηνίων iz prijaznosti do M., χάριν φέρω (παρέχω) τινί izkažem komu ljubav, ustrežem (ugodim) komu, χάριν ἀμείβομαι povračam ljubezen, χάριν δίδωμι ὀργῇ ustrezam jezi, χάριν ἔχω πρός τινα rad me ima kdo, uživam naklonjenost koga, σοὶ χάριν φέρουσα tebi na ljubo, χάριν τινὸς ὁράω izkaže mi kdo ljubav; χάρις ἄχαρις gl. ἄχαρις; b) hvala, hvaležnost, plačilo, nagrada, τινός za kaj; χάριν (ἀπο)δίδωμι, ἐκτίνω, ἀνύω izkažem se hvaležnega, τινός za kaj, ὑπέρ τινος zaradi česa; slično χάριν ἔχω, οἶδα, γιγνώσκω, ἐπίσταμαι sem hvaležen; NT χάριν ἔχω tudi: pridobim si hvaležnost koga; ἀπομιμνῄσκομαι spominjam se s hvaležnostjo, χάριν κατατίθεμαι pridobim si hvaležnost, χάριν προστίθεμαι ustrežem (ugodim) želji, χάριν ὀφείλω dolgujem hvalo; χάριν λαμβάνω τινός hvaležen mi je kdo. 3. adverbialno: a) χάριν τινός komu na ljubo, v prid, zavoljo koga, zaradi česa, τὴν σὴν χάριν zavoljo tebe, τὴν τῶν Ἀθηναίων χάριν zavoljo Atencev, ἔπους σμικροῦ χάριν dasi bi zadostovala majhna beseda; b) χάριτι iz milosti, χάριτι μετέχω z zahvalo uživam NT; c) ἐν χάριτι ποιῶ τινί τι naredim kaj komu na ljubo (po volji), ᾄδω v milosti prepevam NT; d) εἰς χάριν πράττω τινί storim kaj komu na ljubo (po volji); e) μετὰ χαρίτων zelo ljubko (lepo); f) πρὸς χάριν na ljubo, po volji komu πράττω, διαλέγομαι, λέγω izlepa; κορέννυμαι po volji.