Franja

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

figura f

1. oblika; postava:
figura snella vitka postava
figura tozza čokata postava
far figura pasti v oči, vzbujati pozornost, izstopati
fare bella figura izkazati se, napraviti dober vtis
fare brutta figura osramotiti se, izpasti klavrno
che figura! kakšna sramota!
bella figura! iron. si se pa res odrezal!
far la figura dello sciocco, del disonesto izpasti neumen, nepošten

2. mat. lik:
figura piana geometrična figura
figura solida geometrijsko telo

3. podoba, lik; osebnost:
dipingere una figura al naturale naslikati podobo v naravni velikosti
la figura di Otello lik Otela
una figura di primo piano della Rivoluzione francese ena osrednjih osebnosti francoske revolucije
figura retorica retorična figura

4. figura (pri kartah, šahu)

5. figura, lik (pri plesu, športu)

figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

en pleine figure naravnost v obraz
sous la figure de v podobi
figure de danse, de style plesna, stilistična figura
chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
avoir une bonne figure biti simpatičen
avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
être bien de figure biti čedne zunanjosti
faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko

filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina

coup masculin de filet ulovek (rib)
filets d'air zračni tokovi
filet de bœuf goveji filé
faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
filet de cerf jelenji hrbet
filet à cheveux mrežica za lase
filet d'eau curek, curljanje vode
filet de fil de fer mreža iz žice
filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
filet protecteur zaščitna mreža
filet de voix slaboten, tenek glas
attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo

fizzle¹ [fízl] neprehodni glagol
sikati, prasketati, šumeti, brenčati

to fizzle out slabšati se, upadati; pokvariti se; spodleteti; izjaloviti se; sleng pasti pri izpitu

flat² [flæt] prislov
ravno, plosko; na dolgo in široko; povsem, naravnost; prenizko (peti)

to fall flat pasti kot dolg in širok; figurativno ne se posrečiti, spodleteti
to go flat out na vso moč se truditi

fliegen (flog, ist geflogen) leteti, prileteti, odleteti; Fahne: plapolati; Puls, Hände usw.: trepetati; leteti iz službe; durch ein Examen fliegen odleteti, pasti, pogrniti; auf etwas fliegen biti nor na (kaj) transitiv (..., hat geflogen) pilotirati

flier [fláiə] samostalnik
letalec; hitro vozilo; dirkalni konj
tehnično zamašnjak

to take a flier hudo pasti

flikn|iti (-em)

1. z bičem: einen Schlag (mit der Peitsche) versetzen; bič: sausen

2. (telebniti) hinplumpsen

3. (pasti v šoli) durchsausen

4. (švigniti) sausen, flitzen

floor² [flɔ:] prehodni glagol
deske položiti
pogovorno premagati, vreči, ugnati; zbegati

to floor the examiner odgovoriti na vsa izpitna vprašanja
to be floored pasti pri izpitu; biti presenečen
sleng to floor the paper odlično narediti pismeni izpit
to floor a question zadovoljivo odgovoriti na vprašanje

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

full-length [fúlléngɵ] pridevnik
naravne velikosti

to fall full-length pasti kakor dolg in širok

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

Fußangel, die, figurativ past, jemandem Fußangeln legen nastavljati pasti

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

gamelle [gamɛl] féminin menažka, kovinska posoda ali skledica (s pokrovom); vojaška hrana; marine (častniška) menza

manger à la gamelle jesti v kantini (menzi), imeti preprosto hrano
ramasser une (populaire) gamelle pasti (padem), lopniti; imeti smolo

ganado moški spol živina, čreda živine; množica ljudi; domače uši

ganado bravo neukročena živina; biki, namenjeni za bikoborbe
ganado caballar konji
ganado cabrío koze
ganado lanar ovce
ganado mayor rogata živina
ganado menor drobnica
ganado ovejuno ovce
ganado de cerda, ganado porcino, ganado moreno ščetinarji
ganado de pata (pezuña) hendida dvoparklarji
ganado vacuno govedo
guardar ganado pasti živino
criar ganado rediti živino
perro de ganado pastirski pes
tren de ganado živinski vagon

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

garlito moški spol vrša, sak; past, zanka

caer en el garlito v past pasti, iti na limanice
coger a uno en el garlito koga pri dejanju zasačiti