Franja

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

diriger [diriže] verbe transitif voditi, biti na čelu; upravljati; usmeriti, napotiti; naperiti; musique dirigirati

se diriger vers kreniti proti; voditi (o poti)
diriger une école, un pays, des travaux, une usine voditi šolo, deželo, dela, tovarno
diriger un avion, une voiture pilotirati letalo, šofirati avto
diriger un colis sur Paris poslati paket v Pariz
diriger une poursuite contre quelqu'un vložiti tožbo proti komu
il veut tout diriger povsod hoče biti prvi
diriger ses yeux, son regard vers usmeriti, obrniti oči, pogledati proti
diriger son attention sur quelque chose obrniti svojo pozornost na kaj
diriger un orchestre dirigirati orkester

dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis

2. (podjetje) ▸ napilapPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
3. (televizijska oddaja) ▸ híradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
4. (osebni zapiski) ▸ naplóV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

5. (uradna evidenca) ▸ naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.

dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori

dolžnik moški spol (-a …) der Schuldner; der Schuldige; -schuldner (davčni Steuerschuldner, hipotečni Hypothekenschuldner, najemninski Mietschuldner, prvi Erstschuldner, regresni [Regreßschuldner] Regressschuldner, solidarni Gesamtschuldner, Solidarschuldner, stečajni Gemeinschuldner, subsidiarni Nachschuldner, zasebni Privatschuldner, zastavni Pfandschuldner)
menični dolžnik der Adressat, der Bezogene, der Wechselschuldner, der Trassat
seznam dolžnikov das Schuldnerverzeichnis
dolžnikova zamuda der Schuldnerverzug

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

dopoguērra m invar. povojna doba:
primo, secondo dopoguerra doba po prvi, po drugi svetovni vojni

doživeti glagol
1. (izkusiti) ▸ megél, átél, ér, szenvedPri opravljanju zahtevne naloge smo doživeli veliko kritik, pa tudi veliko pohval. ▸ A bonyolult feladat elvégzése közben számos kritika ért bennünket, de kaptunk sok dicséretet is.Že prvi dan prihoda je doživel velik šok, saj je ostal brez videokamere. ▸ Már a megérkezése első napján nagy sokk érte, hiszen a videókamerája nélkül maradt.Kot je znano, je lani doživel nesrečo in si zdrobil zapestje. ▸ Ahogy az köztudott, tavaly balesetet szenvedett és összezúzta a csuklóját.V letošnji sezoni so nanizali 12 zmag in le doživeli le štiri poraze. ▸ Az idei szezonban 12 győzelmet arattak és csak négy vereséget szenvedtek.
Tudi jaz sem doživel mnogo lepega in zabavnega. ▸ Én is sok szép és mulatságos dolgot megéltem.
Skupina je v 40 letih doživela tako vzpone kot padce. ▸ A zenekar 40 év alatt megélt sikereket és hullámvölgyeket is.

2. (o telesnih stanjih) ▸ kap, átélMed tuljenjem je mož nenadoma doživel srčni infarkt in je umrl. ▸ Üvöltözés közben a férfi hirtelen szívinfarktust kapott és meghalt.
3. (priti do česa) ▸ megél, élV prejšnjem stoletju smo doživeli razcvet antibiotikov. ▸ A múlt évszázadban az antibiotikumok virágkorát éltük.Film bo premiero doživel na filmskem festivalu v Cannesu. ▸ A film bemutatója a cannes-i filmfesztiválon lesz.
V minulih 50 letih je balinanje kot športna zvrst pri nas doživelo neverjeten razmah. ▸ Az utóbbi 50 évben a teke mint sportág hihetetlenül nagy fejlődésen ment keresztül.
Avtomobil je na salonu v Ženevi doživel svoj prodajni krst. ▸ Az autó a Genfi Autószalonon debütált.
Kot kaže, bo zgodba doživela epilog na sodišču. ▸ Úgy tűnik, a történet a bíróságon fog véget érni.

4. (o čustvih) ▸ megél
Te gostilne namreč ne moreš v polnosti doživeti z enim, naključnim obiskom. ▸ Ezt a vendéglőt egy egy véletlenszerű látogatás során nem tudod teljességében megélni.
Kako si ti doživel dosedanje rezultate na prvenstvu? ▸ Te hogy élted meg a bajnokság eddigi eredményeit?

5. (dočakati določeno starost) ▸ megél, elélKljub težavam je ostala vedrega značaja in doživela visoko starost. ▸ A nehézségek ellenére megmaradt vidám természetűnek és magas kort élt meg.
V povprečju lahko ženska pričakuje, da bo doživela 84 let, moški pa približno šest let manj. ▸ Általánosságban a nők várható élettartama 84 év, míg a férfiaké hat évvel kevesebb.
Jaguarji dožive starost do 20 let. ▸ A jaguárok a 20 éves kort is megélik.
Če človek doživi sto let, je to vzrok za veliko praznovanje. ▸ Ha valaki megéli a 100 évet, az nagy ünneplésre ad okot.

drapeau [drapo] masculin zastava, prapor; figuré simbol vojske, domovine

drapeau national državna zastava
drapeau tricolore tribarvnica, trikolora
drapeau en berne v znak žalovanja na pol droga spuščena zastava
drapeau noir piratska zastava
déployer, hisser un drapeau razviti, dvigniti (potegniti kvišku) zastavo
être sous les drapeaux biti vojak, služiti v vojski
garnir de drapeaux les édifices publics et privés okrasiti javne in zasebne zgradbe z zastavami
lever le drapeau (figuré) priznati, pokazati svoje prepričanje
mettre son drapeau dans sa poche pustiti svojo stranko na cedilu; skrivati svoje mnenje
planter un drapeau (populaire) ostati dolžan zapitek
porter le drapeau (figuré) nositi zastavo, biti prvi zavzet za kako mnenje
se ranger sous les drapeaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

drobilnik moški spol (-a …) der Brecher (čeljustni Backenbrecher, kamna Steinbrecher, fini krožni Feinkreiselbrecher, grobi krožni Grobkreiselbrecher, kladivni Hammerbrecher, valjčni Walzenbrecher); die Brechanlage; der Krümmler; (mlin) die Mühle, Schleudermühle, Schrotmühle (kladivni Hammermühle, Schlagmühle); die Zerkleinerungsmaschine, der Zerkleinerer (za smeti Müllzerkleinerer); za les: der Schredder
kolesni drobilnik der Kollergang
prvi drobilnik der Vorbrecher

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozícióNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.

džez samostalnik
tudi v pridevniški rabi (glasbena zvrst) ▸ dzsesszV prvi polovici julija je na programu džez festival. Tedaj so koncerti na mnogih ulicah in trgih ter seveda tudi v barih in gostilnah. ▸ Július első felében dzsesszfesztivál lesz a programban. Sok utcán és téren, valamint természetesen a bárokban és vendéglőkben is lesznek koncertek.
Sopomenke: jazz
Povezane iztočnice: džez kitarist, džez petje, džez standard, free džez, klasični džez, latino džez, novi džez, sodobni džez, tradicionalni džez, vokalni džez

eccellēnza f

1. izvrstnost, odličnost:
per eccellenza v pravem smislu besede, v prvi vrsti

2.
Eccellenza ekscelenca, prevzvišenost, blagorodje:
ringrazio Vostra Eccellenza zahvaljujem se Vaši ekscelenci
ho un appuntamento con Sua Eccellenza imam zmenek z Njegovo ekscelenco

édifice [edifis] masculin poslopje, stavba, (pomembna) zgradba; familier človeško telo; figuré struktura, zgradba

édifice public javna zgradba
édifice social družbena struktura
notre hôtel de ville est un bel édifice naša mestna hiša je lepa zgradba
apporter sa pierre à l'édifice dati svoj prispevek nekemu delu
bâtir, construire, élever un édifice zgraditi zgradbo
poser la première pierre d'un édifice položiti prvi kamen za zgradbo

effugiō -ere -fūgī -fugitūrus ubežati komu, uiti komu, uteči komu, čemu, umakniti se komu, čemu

1. intr.: semustilatus effugit Ci., illum effugere nolebat C., ante alios eff. V. prvi bežati, via Nolam ferente effugit L. po cesti v Nolo; pesn.: effugit sagitta V. odleti. Od kod? s samim abl.: patriā effugiam Pl., stabulis effugere O.; s praep.: effugere ex urbe Pl., saucius e caede, e proelio effugerat Ci., quotiens ex eius manibus effugi Ci., ex vinclis publicis effugisse simulans N., a ludis vix vivus effugit Ci., ab omni verborum vilitate effugere Petr., qui de suis manibus effugerint Ci.; z adv.: si vis effugere istinc H. Kam?: ad summa delubra V.; z adv.: foras effugere Pl.

2. trans. (prim. ἐκφεύγειν τινά ali τι): hos montes intrare cupiebant, ut equitatum effugerent Caesaris C., manus impias effugere S.; pesn.: effugimus scopulos Ithacae V., manūs effugit imago V. se je izvila iz rok, je izginila, polum effugere O. oddaljen biti od … ; pren. (iz)ogniti se česa, čemu: infortunium, malam rem effugere Pl., telum effugere V., petitiones tuas corpore effugi Ci., effugere periculum, mortem, adventum alicuius C., milites, qui famem, qui ferrum, qui morbum effugerunt Ci., effugere poenam, famam, crudelitatis infamiam Ci., civium invidiam N., tanta mala S., morsūs O., nomen honorque rogos effugiunt O. ne prideta na … , animus, qui se non effugit umquam H., effugere iudicium (kazenski sodbi) Petr., cupiditates adulescentiae T.; z ne: propinquae clade urbis ipsi, ne quid simile paterentur, effugerunt L. so ušli podobni usodi, parum effugerat, ne dignus crederetur T.; s quin: numquam hodie effugies, quin mea manu moriare Naev. fr. Pomni poseb.: nihil te effugiet Ci. nič ti ne uide, nullius rei cura Romanos effugiebat L. Rimljani niso ničesar prezrli, neque hoc spectaculum effugerit parentes H. bodo imeli, doživeli.

eheste: am ehesten (als erster) prvi, najprej; (bald) čim prej; (am wahrscheinlichsten) še najprej, najverjetneje

élire* [elir] verbe transitif izvoliti; izbrati

élire quelqu'un roi izvoliti koga za kralja
élire à la pluralité des voix, à l'unanimité, à la majorité absolue, au premier tour de scrutin izvoliti z večino glasov, soglasno, z absolutno večino, pri prvi volitvi
élire domicile nastaniti se

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.