Franja

αὐτάρ ep. veznik: 1. pa vendar, toda, pa, zopet. 2. potem, nadalje. 3. = δέ.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

βραχύς, εῖα, ύ [Et. iz breg'hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). – comp. βραχύτερος, -χίων, βράσσων, sup. -χύτατος, βράχιστος] kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; adv. βραχύ (τι), βραχέα, βραχέως kratko, ἐπὶ βραχύ ne daleč, μετὰ βραχύ malo potem, διὰ βραχέων ob kratkem (v malo besedah), ἐν βραχεῖ v kratkem, kmalu, κατὰ βραχύ polagoma, κατὰ βραχὺ ἀποκρίνασθαι na kratko odgovoriti.

δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δια-δέχομαι d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; διαδεχόμενοι po vrsti, drug za drugim; τὴν ἀρχὴν μετά τινος sledim komu v vladi; λόγον παρά τινος govorim za kom; διαδεξάμενος ἔλεγον govoril sem (nato) potem; νὺξ πόνον διαδεδεγμένη ἀπωθεῖ noč odganja (od prejšnje noči) prejeto nadlogo.

εἰσ-αῦθις adv. drugikrat, pozneje, potem.

εἶτα adv. [Et. loc. demonstrat. debl. ei + τα] 1. čas. potem, nato, dalje. 2. a) v zaključku: torej, potemtakem; b) v vprašanju: tako? pa vendar ne? zares? εἶτα τί τοῦτο; kaj torej?

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐκεῖνος, η, ο, ion. in poet. κεῖνος [Et. κε (gl. ἐκεῖ) + ενος, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono], κἀκεῖνος (= καὶ ἐκεῖνος) pron. dem. 1. lat. ille a) oni, tisti; οἱ ἐκεῖνοι pokojniki; b) = αὐτός; c) oni znani ali slavni; d) = ἐκεῖ: Ἶρος ἐκεῖνος ἧσται tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: οὗτος ἐκεῖνος ravno ta, to je oni, τοῦτ' ἐκεῖνο to je ono. – adv. μετ' ἐκεῖνα nato, potem, zatem, τὸ ἀπ' ἐκείνου od tukaj, ἐκείνῃ, ep. κείνῃ tam, na oni način, ἐκείνως na oni, na sledeči način.

ἐνθέν-δε adv. 1. krajevno: od tukaj, ὁ ἐνθένδε tukajšnji. 2. časovno: od sedaj, nato, potem, τὸ ἐνθένδε, τοὐνθένδε, τἀνθένδε nadaljnje, ostalo, kar sledi. 3. vzročno: radi tega.

ἐντεῦθεν, ion. ἐνθεῦτεν ἐντευθενί, adv. 1. kraj. od tu(kaj), odtod, od tam, odondod. 2. čas. odtlej, odslej, potem, κἀντεῦθεν nato. 3. vzročno: zato, zaradi tega, vsled tega.

ἑξῆς adv., ep. ἑξείης 1. po vrsti, zapored(oma), drug za drugim; ὁ ἑξῆς sledeči, naslednji NT. 2. o času: zatem, potem, nato, ἡ ἑξῆς(sc. ἡμέρα) drugi (naslednji) dan NT.

ἐπᾱ́ν, ἐπήν, ion. ἐπεάν (ἐπεὶ ἄν) veznik s cj. (ako se izvrši dejanje v bodočnosti ali ako se ponavlja v sedanjosti) potem ko, brž ko, kadar, ἐπὰν τάχιστα čim preje; pri Hom. se veže tudi z opt.

ἐπ-απειλέω po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam τινί, τινί τι, z inf.; pass. πρὸς σοῦ τὰ δείν' ἐκεῖν' ἐπηπειλημένοι potem ko si nam ti tako strašno zapretil.

ἐπεί (iz ἐπί + εἰ), ep. ἐπειή conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, ἐπεὶ τάχιστα brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z ἄν (κέν): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in ἄν, κέν) v splošnih rekih (ako se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja); d) z inf. v orat. obl. 2. vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: ἐπεί γε, ἐπεί τοι ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, ἐπεὶ φέρε ἴδω daj, da pogledam, ἐπεὶ δή brž ko, potem ko, ἐπεί περ ker pač, ker vendar, ἐπεὶ καί ker tudi, ἐπεὶ εἰ ker če, ἐπεί τε = ἐπεὶ δή, ἐπεὶ δὴ πρῶτα odkar, ἐπεὶ ἄρα (δή) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, ἐπεί νυ ker že.

ἐπειδ-ᾱ́ν (iz ἐπειδὴ ἄν) veznik s cj. a) aor. potem ko, brž ko; b) praes. dokler, medtem ko, ἐπειδὰν τάχιστα brž ko.

ἐπει-δή veznik 1. o času: odkar (že), potem ko, z ind.; v orat. obl. in pri dejanju. ki se ponavlja, z optat. kadarkoli, ἐπειδὴ τάχιστα brž ko, ἐπειδὴ πρῶτα odkar. 2. vzročno: ker že, ker pač.

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.