Franja

estafermo moški spol neporaben človek; bedak; smešno oblečena oseba

fātum -ī, n (fārī)

1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

3. occ.
a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.

feather-weight [féðəweit] samostalnik
zelo lahka oseba ali reč
figurativno nepomembna oseba ali reč

Feger, der, metla, metlica; figurativ živahna oseba

fiamma

A) f

1. plamen:
la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
fiamma ossidrica oksidirni plamen
fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
andare in fiamma vneti se
dare alle fiamma zažgati
mettere a fuoco e fiamme opustošiti
far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
condannare alle fiamme obsoditi na grmado

2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
la fiamma dell'amore plamen ljubezni
ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
diventare di fiamma zardeti

4. pl. našitki:
fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

5. voj. navt. trikotna signalna zastava

B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč

fideo moški spol rezanec, svaljek; zelo mršava oseba

fideos rezanci, makaroni

figurant, e [figürɑ̃, t] masculin, féminin, théâtre statist, -inja; stranska oseba, figurant; nepomembna oseba

first-chop [fə́:stčɔ́p] samostalnik
pogovorno prvovrstna stvar ali oseba

fossile [fosil] adjectif okamnel, fosilen; figuré okostenel, predpotopen, staromoden; masculin fosil, okamnina; familier, figuré fosilna oseba starokopitnež, starina

frelon [frəlɔ̃] masculin sršen; figuré nesposobna in nevoščljiva oseba, ki se tudi okorišča s tujim delom

piqûre féminin de frelon sršenov pik

galla f

1. mehurček:
noce di galla šiška

2. pren. zelo lahka oseba ali stvar:
pesa quanto una galla lahek je kot peresce

3.
a galla na površini:
stare a galla plavati na površju
tenersi a galla pren. obdržati se na površju
venire a galla pren. priti na dan, na površje
rimanere a galla pren. vedno izplavati

gazé, e [gaze] adjectif zastrupljen s plinom; masculin s plinom zastrupljena oseba

il y a eu beaucoup de gazés pendant la Première Guerre mondiale v prvi svetovni vojni je umrlo mnogo vojakov zaradi plina

Geistesschwache¹, der, (ein -r, -n, -n) slaboumni, slaboumna oseba

Gelähmte, der, (ein -r, -n, -n) hroma oseba

gêneur, euse [žɛnœr, öz] masculin, féminin nadležna oseba, tečnež, môra, rušitelj miru

Geschlechtsgenosse, der, oseba istega spola; Geschlechtsgenossen, pl , drugi moški

Geschlechtsgenossin, die, oseba istega spola; Geschlechtsgenossinnen, pl , druge ženske

gloire [glwar] féminin slava; ponos, dika; čast; sijaj; gloriola, glorija, svetniški sij, obstret; slavna oseba

gloire éternelle večna slava
à la gloire de quelqu'un v slavo, v čast komu
gloire à ...! slava, čast (komu)!
avide de gloire slavohlepen
couvert de gloire ovenčan s slavo
passion féminin de la gloire slavohlepnost
temple masculin de la gloire hram slave
courir après la gloire loviti slavo
se couvrir de gloire ovenčati se s slavo
être au sommet de la gloire biti na vrhuncu slave
se faire gloire de quelque chose biti ponosen na kaj, ponašati se z
mettre sa gloire à, en quelque chose svojo čast staviti za kaj
rendre gloire à quelqu'un, quelque chose, chanter la gloire de quelqu'un, quelque chose slaviti koga, kaj, poveličevati
rendre gloire à la vérité izkazati čast resnici
tirer gloire de imeti slavo od
travailler pour la gloire delati za slavo, za čast, brez materialnih koristi

gobeur, euse [gɔbœr, öz] figuré, familier, masculin, féminin lahkoverna oseba, naivnež

goitreux, euse [gwatrö, z] adjectif golšast; masculin golšava oseba, golšavec; familier idiot, -inja

gonflement masculin goitreux golšava nabreklost