Franja

nafta samostalnik
1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olajZa vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olajPrivezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.

navpična os ženski spol die Hochachse
letalstvo vrteti se okoli navpične osi gieren

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

neighbo(u)rhood [néibəhud] samostalnik
soseščina, okolica, sosedje

in the neighbo(u)rhood of blizu, približno, okoli

nekjé somewhere; at some place

nekjé drugje somewhere else, elsewhere
nekjé okoli, okrog (časovno) somewhere around (ali about)...

Nierengegend: in der Nierengegend okoli ledvic

noose² [nu:s] prehodni glagol
zadrgniti zanko (over, round čez, okoli)
napraviti zanko (in v)
ujeti se v zanko

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

nositi³ (nosim) nesti voda: treiben, schwemmen (noter hineintreiben, einschwemmen, okoli umhertreiben, proč wegtreiben, davontreiben, forttreiben, wegschwemmen)
Xa nosi voda X driftet
rastlinstvo, botanika plod, ki ga nosi voda die Schwimmfrucht
Xa nosi luna X ist mondsüchtig

notice¹ [nóutis] samostalnik
obvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)

ekonomija notice of assessment davčna odločba
previous notice predhodna objava
this is to give notice that s tem obveščamo, da
pravno to give notice of appeal vložiti priziv
parlament to give notice of motion dati iniciativen predlog
obituary notice osmrtnica, obvestilo o smrti
to attract (ali come into) notice obrniti pozornost nase
to be under notice to quit biti blizu smrti
to bring s.th. to s.o.'s notice opozoriti koga na kaj
to escape notice ostati neopazen
to give s.o. notice odpovedati komu službo
to give s.o. notice of s.tb. sporočiti komu kaj
to give notice to quit odpovedati (stanovanje, službo)
to have notice zvedeti, biti obveščen
pravno to serve notice upon s.o. pozvati koga (na sodišče)
at a minute's (ali moment's) notice takoj
a month's notice enomesečna odpoved
without notice brez odloga (odpuščen itd.)
at short notice v kratkem roku
to put up a notice objaviti (na oglasni deski)
šaljivo to sit up and take notice iti na bolje (zdravje)
until further notice do nadaljnjega
baby takes notice otrok se začenja zavedati stvari okoli sebe
to take notice of opaziti, ozirati se na kaj
take notice that opozarjam te, da
to take no notice of ne zmeniti se za kaj, ignorirati
not worth s.o.'s notice nevreden upoštevanja

novanta

A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči

o s neskl. enaindvajseta črka latinične abecede, osemnajsta cirilske ter sedemnajsta glagolske azbuke; malo o, veliko O, v geometriji kratica za obseg (o), v kemiji O simbol za kisik (oxygenium), o. kratica za prislov okoli (o. 10 kg) in o. (otac Andrija) za oče

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

obíjati òbījām
1. vlamljati: obijati brave, vrata
2. potikati se: obija ovuda kao lisica oko tora
3. obijati tude pragove prosjačiti okoli tujih pragov
4. iskati gnezdo: kokoš obija da pronese
5. robkati, luščiti: obijati kukuruz

objeti [é] (objamem) objemati

1. umarmen, in die Arme schließen
objeti koga okoli vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
(oprijeti) umschließen (trdno/trdo fest)

2. drevesno deblo, pas, s pogledom ipd.: umfassen, z roko: umspannen

3. (obdati) umgeben

4. (prevzeti) spanec: überwältigen, groza: sich bemächtigen

obvéza¹ medicina bandage; dressing

obvéza iz šarpije, pukanice lint bandage
menjati obvézo na rani to change the dressing of a wound
zasilna obvéza emergency dressing
obvéza okoli vratu za nošenje ranjene ali zlomljene roke sling
zasilna obvéza preliminary dressing

ógel¹ ángulo m ; (kot) rincón m ; (cestni) esquina f

okoli ogla a la vuelta de la esquina
iti okoli ogel doblar la esquina

ogledováti glej ogledati

ogledovati se okoli mirar alrededor (ali en torno suyo)

ográja railing (s pl); fence; enclosure

ográja pri mostu parapet
stopniščna ográja balustrade, baluster, banisters pl
zaščitna ográja okoli nove gradnje hoarding
žična ográja wire fence

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho