Franja

Zadetki iskanja

  • obrača|ti se1 (-m se) obrniti se na koga: sich an (jemanden) wenden; proti čemu: sich gegen (etwas) wenden
  • obrača|ti se2 (- se) obrniti se situacija, vreme: sich ändern
  • obrača|ti se3 (- se) obrniti se komu se obrača želodec (jemandem) dreht sich der Magen um
    figurativno ob tem se mi obrača želodec das kotzt mich an
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odgovóren (-rna -o) adj.

    1. responsabile:
    starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
    odgovorni urednik direttore responsabile

    2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso

    3. di reponsabilità:
    opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
    zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità

    4. (pooblaščen) competente:
    obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti
  • odvrn|iti se (-em se) odvračati se sich abwenden (von), (obrniti hrbet) sich abkehren von, (einer Sache) abschwören, od vere, prepričanja: abfallen (von), od načrtov: abkommen (von), (etwas) [fallenlassen] fallen lassen, (etwas) aufgeben
  • okòmiti òkomīm
    I.
    1. navpik postaviti
    2. ekspr. vreči: okomiti oko na što; okomiti svoju žaoku na koga obrniti svoje želo proti komu
    II. okomiti se ekspr. spraviti se na koga: sad se okomio na mene
  • okoristi|ti se (-m se) okoriščati se sich bereichern; seine Schäfchen ins Trockene bringen; (obrniti si v prid) Nutzen ziehen (aus)
  • opáklija ž ovčji kožuh: okrenuti -u po vjetru obrniti plašč po vetru
  • orientieren orientirati (sich se), (informieren) informirati (über o) (sich se); orientieren auf usmeriti na; sich orientieren auf usmerjati se na, biti usmerjen na; sich orientieren an (sich richten nach) ravnati se po; orientieren nach obrniti proti; orientiert nach obrnjen proti
  • oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

    avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
    artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
    atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
    klasičo orožje arme classique
    lahko, težko orožje arme légère, lourde
    lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
    moč orožja la force des armes
    napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
    ognjeno orožje arme à feu
    ročno orožje arme portative
    strelno orožje arme à feu
    rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
    tajno orožje arme secrète
    ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
    brez orožja sans armes, désarmé
    z orožjem (s silo) par les armes
    dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
    klic k orožju appel moški spol aux armes
    k orožju! aux armes!
    nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
    orožje in strelivo armes et munitions
    pozdrav z orožjem! présentez armes!
    rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
    tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
    spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
    skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
    stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
    trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
    zbirka orožja collection ženski spol d'armes
    dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
    biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
    izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
    manipulirati z orožjem manier une arme
    nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
    napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
    obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
    odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
    odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
    poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
    pozdraviti z orožjem présenter les armes
    pozvati k orožju appeler aux armes
    prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
    rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
    trobiti k orožju sonner aux armes
    urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
    uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
    zateči se k orožju recourir aux armes
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un
  • orza ženski spol plovba proti vetru

    ir de orza obrniti (pluti) proti vetru
  • ozre|ti se [é] (-m se) ozirati se (pogledati nazaj) zurückschauen (tudi figurativno), zurückblicken; (obrniti se nazaj) sich umdrehen (nach)
    če se ozremo nazaj rückblickend, im Rückblick, rückschauend
  • pagina f

    1. stran; ekst. list:
    andare in pagina iti v tisk
    pagine gialle ptt rumene strani v telefonskem imeniku
    terza pagina kulturna stran (v časopisu)
    voltar pagina pren. obrniti list

    2. ekst. lit. odlomek

    3. pren. stran, pomemben dogodek:
    scrivere una bella pagina pren. napisati slavno stran, izpeljati junaško dejanje

    4. bot. list

    5. inform. stran
  • palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

    ¡palabra (de honor)! častna beseda!
    palabra de matrimonio obljuba zakona
    palabra picante zbadljivka
    palabra de rey neprelomna beseda
    hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
    es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
    palabra por palabra dobesedno
    bajo palabra (de honor) pod častno besedo
    de palabra ustno
    en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
    sin palabra besedolomen, ki sne besedo
    ¡una palabra! slišite! poslušajte!
    ¡pase la palabra! zaradi mene!
    coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
    cumplir la palabra držati besedo
    dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
    sin decir palabra ne da bi besedo zinil
    querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
    dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
    dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
    no entiendo palabra niti besedice ne razumem
    faltar a la palabra ne držati svoje besede
    llevar la palabra (glavno) besedo imeti
    V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
    tener palabra imeti besedo
    no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
    no tener más que una palabra poštenjak biti
    tomar la palabra besedo povzeti
    tratar mal de palabra surovo nahruliti
    usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
    volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
    palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
    palabras mayores sramotilne besede, psovke
    eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
    en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
    hombre de dos palabras hinavec!
    ¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
    cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
    ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
    beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
    estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
    gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
    no son más que palabras to so le prazne besede
    tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
    traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
    volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti
  • panna2 f navt.
    essere in panna mirovati (jadrnica)
    mettere in panna obrniti proti vetru
  • panne2 [pan] féminin, automobilisme okvara, defekt; motnja (v delovanju); théâtre nepomembna vloga

    panne de courant, d'électricité prekinitev električnega toka
    panne d'essence, sèche zmanjkanje bencina
    panne de moteur motnja v motorju
    avoir une panne imeti okvaro, defekt
    être en panne de quelque chose biti brez česa (trenutno)
    être dans la panne (populaire) biti v stiski
    ne jouer que des pannes (théâtre) igrati le nepomembne vloge
    mettre en panne (marine) obrniti ladjo proti vetru
    réparer une panne popraviti okvaro
    rester en panne (automobilisme) imeti okvaro; figuré obtičati
    tomber en panne imeti defekt; pokvariti se
  • pas1 [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

    au pas korakoma
    à chaque pas pri vsakem koraku
    à deux pas d'ici čisto blizu
    pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
    (tout) de ce pas takoj, neposredno
    sur le pas de la porte na pragu
    pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
    Pas de Calais Calaiska vrata
    pas de charge (militaire) naskočni korak
    pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
    de course (militaire) tek
    pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
    pas de l'oie (nemški) paradni korak
    pas de vis navoji na vijaku
    faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
    mauvais pas (figuré) stiska
    mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
    salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
    j'y vais de ce pas takoj grem tja
    aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
    aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
    aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
    allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
    arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
    s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
    céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
    changer le pas menjati korak
    doubler le pas podvojiti korake
    emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
    être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
    en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
    faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
    faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
    ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
    l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
    faire les cent pas sem in tja hoditi
    faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
    marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
    marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
    marcher d'un bon pas hitro iti
    marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
    marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
    mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
    se mettre au pas (figuré) iti s časom
    mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
    ouvrir le pas začeti ples
    passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
    prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
    précipiter ses pas pohiteti
    presser, hâter le pas pospešiti korake
    ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
    ralentir le pas iti počasi
    regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
    (re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
    retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
    la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
    sauter le pas premagati oviro; umreti
    sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
    voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
    c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek
  • pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

    pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
    pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
    pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
    pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
    pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
    pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
    pedir un favor (a) prositi za uslugo
    pedir géneros naročiti blago
    pedir gracia prositi za milost
    pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
    pedir informes (de) poizvedovati (o)
    pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
    pedir la palabra prositi za besedo
    pedir por Dios beračiti
    pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
    se lo pido prosim Vas za to
    le pido perdón prosim Vas oproščenja
    a pedir de boca po želji, kot srce poželi
    un plato que no hay más que pedir sijajna jed
  • Pfennig, der, (-s, -e) pfennig; figurativ belič, krajcar, groš; keinen Pfennig niti beliča; jeden Pfennig (dreimal) umdrehen trikrat obrniti vsak krajcar; bis auf den letzten Pfennig do zadnjega beliča/groša; ohne einen Pfennig brez krajcarja; keinen Pfennig wert sein ne biti vreden počenega groša