Franja

astacus -ī, m (gr. ἀστακός) astak, neki morski rak, po nekaterih pa koščak, potočni rak: Plin., Isid.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

atlantski skušolovec stalna zveza
zoologija Lamna nasus (plenilska riba) ▸ heringcápa
Sopomenke: atlantski morski pes

bič moški spol (-a …)

1. die Peitsche (jahalni : Reitpeitsche, jermen biča der Peitscheriemen); figurativno die Geißel
bič Božji eine Geißel Gottes
pokanje z bičem der Peitschenknall
udarec z bičem der Peitschenhieb, Geißelhieb
izdelovalec bičev der Peitschenmacher

2. živalstvo, zoologija (morski sokol) der Stechrochen, der Stachelrochen

3.
morski bič živalstvo, zoologija korala: die Seepeitsche

bíč (-a) m

1. frusta, frustino, scudiscio, staffile; sferza:
jahalni bič frustino
pokati z bičem schioccare la frusta

2. pren. sferza; flagello:
bič kritike la sferza della critica
Atila, bič božji Attila, flagello di Dio

3. muz. frusta

4. zool.
morski bič pastinaca, trigone (Dasyatis pastinaca)

bodèč (-éča -e) adj. che punge, pungente; spinoso; spinato; ispido:
bodeč trn pruno pungente
bodeča žica filo spinato
bodeč grm cespuglio spinoso
bodeča brada barba ispida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. bodeča lobodika pungitopo (Ruscus aculeatus)
bot. bodeča neža carlina (Carlina acaulis)
zool. bodeči morski volk centrina, pesce porco (Oxynotus centrina)

bodíčast (-a -o) adj. spinoso, aculeato, echinato:
bodičasti morski ježki ricci di mare aculeati
bodičasto grmovje cespugli spinosi
bodičasta žica filo spinato
zool. bodičasta trikrempljičarka trionice (Tryonyx punctatus)

bog [ó] moški spol (boga, bogovi)

1. moško božanstvo: der Gott
bog bliska in groma Donnergott
bog gozda Waldgott
bog ljubezni Liebesgott
bog maščevanja Rachegott
bog morja/ morski bog Meeresgott
bog ognja Feuergott
bog pastirjev Hirtengott
rečni bog [Flußgott] Flussgott
bog sonca Sonnengott
bog vina Weingott
bog vojne Kriegsgott
bog vremena Wettergott

2.
lipov bog (malik) der Götze
figurativno stati kot lipov bog dastehen wie ein Ölgötze
|
posvečen bogu gottgeweiht
figurativno bogovi v belem (zdravniki) die Götter in Weiß
ljubljenec bogov der Götterliebling
somrak bogov die Götterdämmerung
da se bog usmili hudo, slabo ipd.: gotterbärmlich
kot bog göttergleich

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

breženka samostalnik
zoologija Littorina neritoides (morski polž) ▸ parti csiga
Povezane iztočnice: šilasta breženka

brochet [brɔšɛ] masculin ščuka

le brochet est le requin des eaux douces ščuka je morski pes sladkih voda

budra samostalnik
zoologija Cavia porcellus (glodavec) ▸ tengerimalac
Sopomenke: morski prašiček

cabālliō -ōnis, m (demin. cabāllus) konjič, konjiček: marinus P. Veg. morski konjiček.

callorino m zool.
callorino dell'Alasca severni morski medved (Callorhinus alascanus)

cancer² -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)

1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.

2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.

3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.

Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr.

cangrejo moški spol (rečni) rak, rakovica

cangrejo de mar morski rak, jastog
cangrejo del río rečni rak

cavalluccio m (pl. -ci)

1. pomanjš. od ➞ cavallo konjiček

2. slabš. kljuse

3.
a cavalluccio štuporamo

4.
cavalluccio marino (ippocampo) zool. pog. morski konjiček (Hyppocampus guttulatus)

cerdo moški spol prašič; svinjina; umazanec; grobijan, surovež

cerdo cebón prašič pitanec
cerdo marino morski prašič, pliskavica

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.