Franja

vegetativeness [védžiteitivnis] samostalnik
razvojna moč, plodnost

verve [və:v] samostalnik
pesniški (umetniški) polet, ustvarjalna moč; navdušenje
figurativno ogenj; (redko) nadarjenost, talent

her novel lacks verve njen roman je brez ognja

Vīca Pota -ae, f (vincere in potīrī) Víka Póta = Mogočna zmagovalka ali Zmagovalna moč, boginja zmagovitega uspeha, vzdevek boginje Zmage (Victoria): Ci., L.; drugi besedo izpeljujejo iz vīvere in pōtāre; potemtakem bi bila Vīca Pōta (ne Vĭca Pota) boginja vsakdanjega zaslužka, hrane: Sen. ph. — Soobl. Vīcta et Pōtua Víkta in Pótua: Arn.

vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

à vie za vse življenje, dosmrtno
pension féminin à vie dosmrtna penzija
en vie pri življenju, živ
au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
italien y va de la vie gre za življenje
jamais de la vie nikoli
pour la vie za vedno
sans vie brez življenja, neživ; brez moči
sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
la vie durant vse (svoje) življenje
avoir la vie dure biti trdoživ
devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
gagner sa vie služiti si svoj kruh
mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
coût masculin de la vie življenjski stroški
dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
niveau masculin de la vie življenjski standard
question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
régime masculin; train masculin de vie način življenja
vie de chien (figuré) pasje življenje
vie chère drago življenje, draginja
vie en commun skupno življenje
vie économique gospodarsko življenje
vie de misère bedno življenje
vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
risquer sa vie tvegati svoje življenje

vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

se vieillir delati se starega
il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

vigēscō -ere (incoh. k vigēre) dobi(va)ti življenjsko moč, posta(ja)ti živahen, posta(ja)ti močen (močan), posta(ja)ti krepek (krepak), (o)krepiti se, čvrsteti, utrjevati se, pridobi(va)ti moč: Lucr., Amm., iam laeti studio pedes vigescunt Cat.

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.

virīlitās -ātis, f (virīlis)

1. moškost, moštvo, rodilna moč, plodilna moč, sposobnost razmnoževanja, rodilnost, plodila, spolovila, rodila: Auct. b. Alx., Plin., Mart., Dig.; o živalih: Col., Plin. idr., Abdus ademptae virilitatis T. rezanec, skopljenec, kastrat, kastriranec, appellavit Caesarem Gaiam, quasi incertae virilitatis T. kakor da ne bi bil mož, virilitate excisā Q.

2. moška doba, moška starost: Plin., incerta S.

3. metaf. moškost, moštvo, moška moč, moški nastop, možatost (v govorjenju in dejanju): virilitas ab his petenda Q., standi virilitas Val. Max.

virility [viríliti] samostalnik
moškost, možatost; moška doba; moška zrelost
figurativno (moška) spolna moč; krepkost, zrelost

to prove one's virility dokazati svojo moškost

virtuoso kreposten, pobožen; ki ima (zdravilno) moč; virtuoso moški spol virtuoz

virulencia ženski spol strupenost; infekcijska moč, kužnost, virulenca

vīsuālitās -ātis, f (vīsuālis) vidna moč, zmožnost videnja (gledanja), vidnost = vid (naspr. caecitas): Tert.

vīsus -ūs, m (vidēre)

I. act.

1. videnje, vid, gledanje, pogled: Lucr., Sil., Stat., Cael., Lact., Amm. idr., feminas omnes visu nocere Ci. ap. Plin., patriae visu privare aliquem Ci., visus oculorum Q., tanta celeritate, ut visum fallunt Plin., ut, quod visum arceret, auditum non adimeret T., visum perflere Ap. izjokati si oči, quod natura visibus nostris denegavit Ap.; pesn.: obire omnia visu V. vse pogledati, vse si ogledati, mergetur visūs effugietque tuos O. očem; pri adj. v sup. (na -u): orem, non modo visu foedam, sed etiam auditu Ci., cetera visu quam dictu foediora L., terribiles visu V. na pogled, videti.

2. vidna moč = vid: Ambr., Lact., caput, in quo visus et odoratus, auditus et gustus est Hier.

3. meton. vid = oči: visus inoccidui Stat. —

II. pass. kar se vidi, prikazen, privid, pojav: inopino teritta visu O., hoc visu laetus L., nocturni visus L., T., rite secundarent visus omenque levarent V.; occ. videz, podoba, postava: Plin. idr., aliquanto augustior humano visu L. nekoliko vzvišenejše postave, kot je človeška, portentum horribili visu V., immundo somnia visu nocturnam vestem maculant H.; o abstr.: multa esse probabilia, quae … quia visum quemdam haberent insignem et illustrem, … Ci.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

vītālitās -ātis, f (vītālis) življenjska moč, življenje, žilavost, vitálnost, vitalitéta: vitalitas in corde durat Plin., quia inest iis (sc. genibus) vitalitas Plin.

vivacidad ženski spol živahnost, življenjska moč; bistroumnost

vivifier [vivifje] verbe transitif oživiti, poživiti; dati moč

vivifier les souvenirs oživiti spomine

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

volition [volíšən] samostalnik
hotenje, volja; moč volje

to do s.th. of one's own volition narediti kaj iz lastne volje