Franja

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

očíten (-tna -o) adj. evidente, ovvio, manifesto, incontestabile, innegabile, indiscusso; flagrante; aperto:
to je očitno izkazovanje moči è un aperta manifestazione di potenza
biti v očitnem protislovju essere in flagrante contraddizione
očitna resnica truismo

odi|ti (-dem) odhajati

1. gehen, weggehen, fortgehen
morati oditi wegmüssen, fortmüssen
hoteti oditi wegwollen, fortwollen
moči oditi wegkönnen, fortkönnen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen, fortlassen
smeti oditi fortdürfen
oditi domov nach Hause gehen, heimgehen
oditi proč weggehen, davongehen
(odpraviti se) aufbrechen, ausziehen (um …), davongehen; brezciljno: fortwandern; (odkorakati) abmarschieren, davonziehen
po francosko oditi sich auf französisch empfehlen, auf französisch Abschied nehmen

2. s funkcije: (odstopiti) (den/seinen Hut) nehmen

3.
(on) je odšel er ist fort

odločíti to decide; to resolve, to determine; to decree; to settle; to make a decision; to turn the scales

to je odločilo this turned the scales
odločíti to je odločilo this turned the scales
odločíti se to make a decision, to make (ali to form) a resolution; to make up one's mind
odločíti se za kaj to decide on (ali upon) something
ne moči se odločíti to be in two minds, to have half a mind
ne morem se odločíti I cannot make up my mind, I cannot bring myself to decide
stvar se bo danes odločila the matter will be decided today

odnos¹ [ô] moški spol (-a …) die Beziehung, (razmerje) das Verhältnis; die Relation (nedoločljivosti Unschärferelation); -beziehung (dveh partnerjev Zweierbeziehung, moči Machtbeziehung, partnerski Partnerbeziehung, poslovni Geschäftsbeziehung)
odnosi množina Beziehungen
(z inozemstvom Auslandsbeziehungen, pogodbeni Vertragsbeziehungen, prijateljski Freundschaftsbeziehungen, življenjski Lebensbeziehungen)
dobrososedski odnosi gute Nachbarschaft, gute nachbarliche Beziehungen
gospodarski odnosi s tujino die Außenwirtschaft
biti v dobrih odnosih z gut auskommen mit, gut stehen mit, sich gut stellen mit
biti v slabih odnosih z nicht gut auskommen mit, nicht gut stehen mit
biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
biti v prijateljskih odnosih kameradschaftlich verkehren mit, auf vertrautem Fuße leben mit
biti v napetih odnosih z auf gespanntem Fuße leben mit

odpovédati (komu službo) donner congé à quelqu'un, renvoyer quelqu'un ; (pogodbo) annuler, dénoncer, résilier, révoquer un contrat (ali un accord, un traité, une convention commerciale) ; (naročeno blago) décommander, annuler la commande de ; (časopis) se désabonner

odpovedati obed décommander un repas
srce je odpovedalo le cœur a flanché
moči so mu odpovedale les forces l'ont trahi
odpovedati pokorščino refuser l'obéissance (ali d'obéir)
motor je odpovedal le moteur est tombé en panne
puška je odpovedala le fusil a raté (ali ne sert plus)
odpovedati se čemu refuser quelque chose, renoncer à quelque chose, résigner quelque chose, se désister de quelque chose
odpovedati se položaju donner sa démission, démissionner
odpovedati se upanju renoncer à une espérance
ničemur se ne odpoveduje il ne se refuse rien

odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
odpovedati stanovanje sfrattare uno
odpovedati komu službo licenziare uno
odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro

2. cancellare (una recita, uno spettacolo)

3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)

4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
stroj je odpovedal la macchina si è fermata
odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero

B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
odpovedati se prestolu abdicare al trono
odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okrepit|ev ženski spol (-ve …) die Verstärkung, Stärkung; (izboljšanje) die Verbesserung; (dobivanje moči) die Erstarkung, ponovno: Wiedererstarkung

omaga|ti (-m) omagovati

1. mišica, roka: erschlaffen

2. (izgubiti moči) die Kräfte verlieren, nicht mehr weiter können, pogovorno: schlapp machen

3. pred dosego cilja: aufgeben

oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere, impagliare

2. coprire (di verde)

3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

4. battere, sbattere (contro):
čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

6. traballare

7. trafficare, affaccendarsi

8. picchiare, bastonare

9. pren. cianciare, blaterare:
opletati z besedami blaterare
opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
pren. opletati s kom maltrattare qcn.

B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

1. affaccendarsi; accavallarsi:
pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

2. sfacchinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

oreiller [ɔrɛje] masculin podzglavna blazina

prendre conseil de son oreiller (figuré) prespati neko stvar
se battre avec son oreiller ne moči spati
une conscience pure est un bon oreiller čista vest, sladko spanje

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

oslabítev affaiblissement moški spol , exténuation ženski spol , diminution ženski spol

oslabitev moči diminution des forces

ossigeno m kem. kisik:
aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
essere all'ossigeno biti na koncu moči
somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
tenda a ossigeno med. kisikov aparat

ostentātiō -ōnis, f (ostentāre)

1. kazanje, razkazovanje, razodevanje, izkazovanje (česa): Auct. b. Afr., Iust., Suet. idr., togarum Plin. iun., saevitiae L. na zunaj viden = očiten bes, scaenae ad ostentationem historiorum fabricatae S. fr.; poseb. o vojaškem razkazovanju: ostentationis causā latius vagari C. da bi se pokazal, tantā ostentatione virium T. s tako pokazanim razvitjem svoje vojne moči, tako namerno razkazujoč svojo vojaško moč.

2. razkazovanje, bahanje, ponašanje s čim, hvalisanje, bahanje, širokoustenje: Q., Petr., Plin. idr., praeceptis philosophorum ad ostentationem uti N., o. ingenii, scientiae Ci., sui et potentium C. ponašanje s svojo pomembnostjo in naklonjenostjo mogotcev, multorum annorum ostentationes meas nunc in discrimen esse adductas Ci. moji dolgoletni obeti (pravičnega in nepristranskega uradovanja).

3. slepilo, hlimba, hlinjenje, pretvara, pretvarjanje, videz, prevara, hinavščina (naspr. veritas): simulatio et inanis ostentatio Ci., doloris Sen. ph. hlinjena bolečina.