Franja

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

ob-iex (obex) -icis, m, f (obicere)

1. zapah, prečka, prečnik, prečna greda, starejše prevórnica: Pl., Sen. tr., Sil., Cl. idr., portas obice claudere O., ferrati portarum obices T., postes emunire obice V.

2. nasip, jez: Sen. tr., Cl., maria alta tumescunt obicibus ruptis V., se tegere obice saxi V.

3. pregrada, zagrada, zapreka, ovira, barikada: per obices viarum ire V., via clausa suā obice L., portarum obices subversi T.; pren.: claudit nos obice portus V. oklepa nas morska zapreka = obdaja nas morje.

4. metaf. zapreka, ovira: nullae obices Plin. iun. nobenih ovir = neoviran dostop.

oblák nube f

brez oblakov sin nubes
deževen (nevihten) oblak nube f de lluvia (de tormenta)
oblak dima (prahu) nube de humo (de polvo)
v oblake, do oblakov hasta las nubes
morje oblakov un mar de nubes
zidati gradove v oblake hacer castillos en el aire

oblíti² (oblijem)

oblívati to pour (ali to souse, to drench) all over; to run (ali flow) all over
solze so jo oblile she burst into ears, tears fell down her cheeks, she had a tearstained face
znoj me je oblil I was dripping with sweat, I was all in (ali of) a sweat
kurja polt me obliva ob tem it makes my flesh creep
obalo obliva Jadransko morje the coast is washed by the Adriatic (Sea)

oblíti, oblívati (s škropilnico) arroser; verser, répandre de l'eau sur ; (obalo) baigner

Jadransko morje obliva obale Dalmacije la mer Adriatique baigne les côtes de la Dalmatie
(figurativno) kurja polt me obliva j'ai la chair de poule
rdečica jo (ga) oblije le sang lui monte au visage
solze so jo (ga) oblile ses yeux se remplirent de larmes

obrob|en [ó] (-na, -no) marginal; Rand- (opomba die Randbemerkung, letalstvo luči das Randfeuer, pri šahu - kmet der Randbauer, pojav die Randerscheinung, žarki množina Randstrahlen množina, morje geografija das Randmeer); (nepomemben) Neben- (oseba die Randfigur, Nebenfigur)
gradbeništvo, arhitektura obrobna letev der Fries

ocean samostalnik
1. (morje) ▸ óceánZapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

2. (velika količina) ▸ óceánNa plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.

odhájati s'en aller, partir, s'éloigner, s'écarter

odhajajoča ladja bateau moški spol en partance
odhajati v tujino partir pour l'étranger
odhajati na odprto morje prendre le large
odhajati naprej aller en avant
odhajati na pot se mettre en route
odhajati z vlakom, ladjo prendre le train, le bateau
kam odhajate? où partez-vous?
odhajati v pokoj prendre sa retraite

odpráviti (ukrep) abolir, supprimer ; (dokument, akt) rédiger (ali établir) un document, passer un acte, instrumenter ; (blago) envoyer, expédier

odpraviti nazaj renvoyer, retourner
odpraviti plod avorter
odpraviti vlak faire partir (ali expédier) le train
odpraviti smrtno kazen abolir la peine de mort
odpraviti zakon supprimer (ali abroger) une loi
odpraviti težavo aplanir une difficulté
odpraviti se (s'en) aller à, partir pour, se rendre à
odpraviti se na pot partir (en voyage), se mettre en route
odpraviti se na odprto morje prendre la mer (ali le large)
odpraviti koga s praznimi besedami payer quelqu'un de belles paroles (ali en vaines promesses, familiarno en monnaie de singe)

odpŕt open, opened; uncovered; patent; (javen) public; figurativno (iskren) frank, sincere, candid; outspoken

odpŕto mesto vojska undefended town, open city
odpŕto morje open sea, (vidno od obale) offing, pesniško main
odpŕt račun open account
odpŕto vprašanje open (undecided, debatable) question, moot point
pri na stežaj odpŕtem oknu with the window thrown open
pustiti vprašanje odpŕto to leave a question in suspense

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

ognjén de feu, du feu, enflammé, igné ; figurativno ardent, plein de flamme, fougueux

ognjene barve couleurs ženski spol množine de feu
ognjena črta, linija (vojaško) ligne ženski spol de feu
ognjena krogla (meteorologija) bolide moški spol
ognjeni krst (vojaško) baptême moški spol du feu
ognjeni lasje cheveux roux flamboyants
ognjeno morje mer ženski spol de feu
ognjena preizkušnja épreuve ženski spol du feu
ognjeno rdeč rouge vif (ali feu ardent)
ognjeni sij lueur ženski spol (ali lumière ženski spol) de feu
ognjena zavesa (vojaško) rideau moški spol (ali barrage moški spol) de feu
Ognjena zemlja Terre de Feu
fant je ognjen (figurativno) le gars est ardent
ognjen konj cheval moški spol fougueux
njene ognjene oči žarijo ses yeux de feu flamboient

ognjén de fuego

ognjene barve color de fuego
ognjena črta, linija (voj) línea f de fuego
ognjena krogla (meteor) astr bólido m
ognjeno morje mar m de llamas
ognjeni preizkus (božja kazen, hist) prueba f del fuego
ognjeno rdeč (rojo) encendido; (lasje) rojo, azafranado
ognjeni sij luz f (resplandor m) del fuego
Ognjena zemlja Tierra f de Fuego

ólje (-a) n

1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio

2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino

óljnat (-a -o) adj.

1. di olio, a olio; oleoso; oleato:
oljnata barva colore, vernice a olio
oljnata slika pittura a olio
oljnata površina superfice oleosa
oljnati papir carta oleata
oljnato morje mare calmo, liscio come l'olio

2. pren. mellifluo, melato, sdolcinato

open² [óupən] samostalnik

the open odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost
to bring into the open razkriti
to come into the open (with s.th.) razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)
in the open na prostem, na zraku

ortygomētra -ae, f (gr. ὀρτυγομήτρα)

1. „prepeličja mati“, ptič, ki vodi prepelice, ko se selijo čez morje, kosec, strgar, hrestač, starejše hrastir: Plin.

2. prepelica: Tert.

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

palud(e), palus [palüd, -lü] masculin, vieilli močvirje

le palud(e) Méotide Azovsko morje