Franja

specchiato agg. pren. vzoren, neoporečen:
uomo di specchiata onestà mož neoporečne poštenosti

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

stamp¹ [stæmp] samostalnik
žig, pečat; vtisk, odtis(k), sled; poštna znamka; kolek; poštni žig
mehanika naprava za žigosanje; kovanje
figurativno kov, narava, značaj, baža, vrsta
figurativno ugled; bat; stopa; teptanje, topotanje, cepet(anje), udarjanje (udarec) z nogo ob tla
množina, zastarelo, ameriško, sleng (papirnati) denar

affixed stamp nalepljena znamka
a man of his stamp mož njegovega kova
official stamp uradni žig
postage stamp poštna znamka
revenue stamp kolek
rubber-stamp štampiljka
signature stamp žig s podpisom, faksimile (žig) podpisa
to affix a stamp pritisniti žig
avoid men of his stamp! izogibaj se ljudi njegove baže!
to bear the stamp of truth nositi pečat resnice
to give a stamp to s.th. dati pečat čemu
to put on a stamp nalepiti znamko

stári old man

moj stári (= mož) pogovorno my old man

stark močan, močen; Holz, Stamm, Schichten: debel; Mathematik, Verb, Deklination usw.: krepek; sozial stark premožen; Adverb precej, močno; spielen: dobro; 20 Mann stark dvajset mož; 200 Seiten stark obsegajoč 200 strani, debel 200 strani; es geht stark auf 10 Uhr kmalu bo 10; das starke Geschlecht močnejši spol; der starke Mann silak, figurativ močna roka; Politik der starken Hand politika močne roke; die starke Seite dobra stran, prednost; ein starker Esser dober/velik jedec; eine starke Meile dobra milja; starker Tabak močan tobak, figurativ huda zadeva; das ist starker Tabak/ein starkes Stück figurativ to pa ni kar tako, ta si pa dosti upa; einen starken Eindruck machen narediti močan vtis; sich stark machen für zavzemati se za

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

stature [stǽčə] samostalnik
stas, rast, postava; velikost (zlasti človeškega telesa); velikost
figurativno veličina, format; (najvišja) stopnja razvoja

a man of mean stature mož srednje postave
mental stature duhovna veličina

Stentor -oris, m (Στέντωρ) Sténtor, Grk pred Trojo, ki je znal kričati tako močno kot petdeset mož skupaj: Iuv. Od tod adj. Stentoreus 3 sténtorski = glasno zveneč: vagitus Arn.

stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
star več stoletij jahrhundertealt
cela stoletja jahrhundertelang
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
pol stoletja ein halbes Jahrhundert
polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
prelom stoletja die Jahrhundertwende
stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
vino stoletja der Jahrhundertwein

stoppa f

1. pezdir, predivo:
capelli di stoppa slamasti lasje
carne che sembra stoppa trdo meso
avere le gambe di stoppa biti utrujen, zbit v nogah
essere come un pulcino nella stoppa biti neroden, nebogljen
essere un uomo di stoppa pren. biti slamnati mož

2. nareč. pijanost

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

Subigus -ī, m (subigere) Súbig = „Obdelovalec”, bog poročne noči, ki je navzoč, ko mož na poročno noč občuje z nevesto: Subigus, deus, qui adest, ut nova nupta a viro subigatur Tert., deus pater Subigus Aug.

subsidize [sʌ́bsidaiz] prehodni glagol
podpirati (z javnimi sredstvi), subvencionirati; vzdrževati; podkupiti

he subsidized an army of 5000 men vzdrževal je vojsko 5000 mož

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

succube, succubo m, f

1. mitol. sukub, ženski demon

2. pren. suženj, žrtev; oseba brez svoje volje:
essere succube di qcn. biti popolnoma podvržen volji nekoga
marito succube della moglie mož copata

sufrido potrpežljiv, vdan

sufrido m popustljiv soprog, mož nezveste žene, rogonosec

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari