Franja

univerzitéten university(-); (of the) university; done at a university, acquired at a university

univerzitétna izobrazba university education
univerzitétna knjižnica university library
univerzitétna leta years at university, university (ali college) years pl
univerzitétno mesto university town
univerzitétno (športno) moštvo university team, (oxfordsko) dark blues, (cambriško) light blues pl
univerzitétni učitelj university professor

univerzitéten universitaire, de l'université

univerzitetno mesto cité ženski spol universitaire
univerzitetno poslopje université ženski spol
univerzitetni profesor professeur moški spol d'université, universitaire moški spol

univerzitéten de (la) universidad; universitario

univerzitetno mesto ciudad f universitaria
univerzitetno poslopje (edificio m de la) universidad f
univerzitetni, -a profesor, -ica catedrático m, -ca f de universidad

univerzitetn|i [é] (-a, -o) universitär; Universitäts-, Hochschul- (profesor der Universitätsprofesor, študij das Universitätsstudium, učitelj der Universitätslehrer, Hochschullehrer, izobrazba die Universitätsausbildung, Hochschulbildung, klinika die Universitätsklinik, knjigarna die Universitätsbuchhandlung, knjižnica die Universitätsbibliothek, mesto die Universitätsstadt)

uporábnik (-a) | -ica (-e) m, f fruitore (-trice), consumatore (-trice), utente:
uporabniki jezika gli utenti della lingua
uporabniki plina, vode i consumatori del gas, dell'acqua
uporabnike (sredstev) javnega prometa, javnih prevoznih sredstev prosimo, da odstopijo mesto starejšim l'utenza (dei mezzi di trasporto pubblici) è gentilmente pregata di cedere il posto alle persone anziane

uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvölZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati

2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.

uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

brez uspèha without success
z uspèhom with success
kronan z uspèhom successful; crowned with success
beležiti uspèh to score a success
čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
doseči uspèh to achieve success
vojaški uspèhi military successes
pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
izkazati se kot uspèh to turn out a success
imeti malo uspèha to meet with little success
imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
film je imel velik uspèh the film was a great success
želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success

usposóbljen qualified

dobro usposóbljen well qualified
on je usposóbljen za to mesto he is qualified for this post

ustanávljati (-am) | ustanovíti (-ím) imperf., perf. costituire, istituire; fondare, creare:
ustanoviti stranko, društvo fondare un partito, una società
ustanoviti mesto fondare una città

ustavljanj|e srednji spol (-a …) das (langsame, ständige) Anhalten, stoppen ➞ → ustavitev
… za ustavljanje Halte-
(mesto der Halteplatz, naprava die Haltevorrichtung, črta die Haltelinie)
prepoved ustavljanja das Halteverbot
znak za prepoved ustavljanja das Halteverbotsschild

utápljati (-am) | utopíti (-ím)

A) imperf., perf. affogare; sommergere; affondare (tudi pren.):
utapljati skrbi v pijači affogare le preoccupazioni nel vino, nell'alcol

B) utápljati se (-am se) | utopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. affondare, affogare, annegare (tudi pren.):
utapljati se v nevednosti annegare, sprofondare nell'ignoranza
mesto se utaplja v smeteh la città è sommersa dall'immondizia
utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua

utrdíti (-ím) | utrjeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. consolidare, rinforzare, rinsaldare, rassodare; guarnire, munire:
utrditi cestišče assodare il pavimento stradale
utrditi mejo z bunkerji munire il confine di casematte
utrditi mesto z obzidjem guarnire la città di mura

2. stabilizzare, immobilizzare:
utrditi izpahnjen ud immobilizzare l'arto slogato

3. rafforzare, rinvigorire, irrobustire:
utrditi telo z vajami irrobustire il corpo con gli esercizi

4. ekst. rafforzare, consolidare:
utrditi oblast consolidare il potere

5. confermare, rafforzare:
utrditi koga v prepričanju confermare qcn. nella convinzione

6. teh. rassodare

7. (uveljaviti, uveljavljati) far valere; instillare:
utrditi načela civilne družbe instillare i principi della società civile
fot. utrditi cene stabilizzare i prezzi
utrditi barve na sliki fissare i colori sulla foto
šol. utrditi učno snov ripassare la materia

B) utrdíti se (-ím se) | utrjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. fortificarsi; trincerarsi

utŕjen (-a -o) adj. fortificato, guarnito; rafforzato, rinsaldato; irrobustito:
voj. utrjena postojanka caposaldo
utrjeno mesto piazzaforte

uvrščen [ê] (-a, -o) eingeordnet; šport [plaziert] platziert (na prvo mesto [erstplaziert] erstplatziert)

v dans, en, à

v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vajen|ec moški spol (-ca …)

1. der Lehrling; der Lehrjunge; v gospodarstvu: der Auszubildende (ein -r), der Azubi; -lehrling (čevljarski Schusterlehrling, ključavničarski Schlosserlehrling, kuharski Kochlehrling, zidarski Maurerlehrling); -junge (čevljarski Schusterjunge, mornarski Schiffsjunge)
natakarski vajenec der Pikkolo
pravno varstvo vajencev der Lehrlingsschutz
šolanje vajencev die Lehrlingsausbildung
mesto za vajenca die Lehrlingsstelle
obrat, ki izobražuje vajence der Lehrbetrieb

vajenišk|i (-a, -o) Lehrlings-, Lehr- (učno mesto die Lehrlingsstelle, Lehrstelle)

vajensk|i (-a, -o) Lehrlings-, Lehr- (plača die Lehrlingsvergütung, doba die Lehrzeit, pogodba der Lehrvertrag, mesto die Lehrlingsstelle, razmerje das Lehrverhältnis)