Franja

stricken [stríkən]

1. pretekli deležnik od to strike

2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln

a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti

struēs -is, f (struere)

1. zložen sklad, skládovnica (skladóvnica), skládalnica (skladálnica), skládavnica, skládnica, skladi, skládovje (skladóvje), grmada, (velik) kup, velika količina, veliko število, stóg, kôpa, kopíca, množina, množica: corporum L., T., pomorum Sen. ph., uvarum in vinea Plin., armaque cum telis in strue mixta sua O., strues lignorum L. ali samo strues Plin. skladovnica drv, acervi struesque (sc. lignorum) Cu. zloženi in nezloženi kupi, kupi in skladi; od tod = rogus grmada za sežiganje mrličev: Sen. tr. idr., nullā strue membra recumbunt Lucan., strues rogi T. naložena (zložena, pripravljena) grmada, grmadni sklad.

2. occ.
a) kup ali sklad daritvenih pogačic, daritveno pecivo: Ca., Fest., haec adolet flammis cum strue farra suis O.
b) kup kot mera: laterum Ci. ep.
c) kup = gosta (velika) množica: (sc. milites) confusa strue (= phalange) implicantur L.

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

superficial [sju:pəfíšl] pridevnik (superficially prislov)
površinski, kvadraten
figurativno površen, nenatančen
figurativno plitev

50 superficial feet 50 kvadratnih čevljev
superficial measurement površinska mera
a superficial novel plitev roman
superficial observer površen opazovalec
superficial strata površinske plasti
superficial wound površinska rana (na koži)

superficie [-fisi] féminin površina; figuré zunanjost, (zunanji) videz

superficie de la Terre površina Zemlje
superficie cultivable obdelovalna površina
mesure féminin, unité féminin de superficie površinska mera, enota
calculer, mesurer la superficie d'un champ izračunati, izmeriti površino njive (polja)

superficie ženski spol površina, ploščina; ploskev

superficie plana ravnina
medida de superficie ploščinska mera
superficie esférica površina krogle

štetj|e¹ [é] srednji spol (-a …) die Zählung (ljudsko Volkszählung, prometa Verkehrszählung, živine Viehzählung), Auszählung (glasov die Stimmenauszählung)
strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine
mera štetja das Zählmaß
vzorec za štetje das Zählmuster

štirjáški square(-)

štirjáška milja square mile
štirjáški čevelj (mera) square foot

tableau [tablo] masculin slika; (= tableau noir) (šolska) tabla; plan; tabela; seznam; pregled; razpredelnica; prizor, scena; opis

sous forme de tableau tabelaričen
tableau d'affiches deska za lepake
tableau de bord kontrolne naprave na letalu, v avtu
tableau chronologique kronološka tabela
tableau de distribution (él) stikalna plošča
tableau d'avancement seznam oseb, predloženih za napredovanje
tableau d'honneur seznam najholjših dijakov
tableau idyllique idiličen prizor
tableau de lots seznam dobitnikov
tableau de pose tabela za osvetlitev (photographie)
tableau de la maladie, nosographique bolezenska slika
tableau de publicité reklamna tabla
tableau récapitulatif, synoptique pregledna tabela, preglednica
tableau de roulement tabela turnusov, izmen
tableau de service službeni plan
tableau statistique statistična tabela
tableau des tirages plan (loterijskega) žrebanja
tableau vivant živa slika
pour achever le tableau da bo slika popolna, da bo mera polna
collectionner des tableaux zbirati slike
être inscrit au tableau d'honneur biti vpisan v seznam najboljših učencev, dobiti nagrado ob koncu šolskega leta kot najboljši učenec v razredu
faire un tableau fidèle des événements dati veren opis dogodkov
c'est, il y a une ombre au tableau (figuré) v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost, napaka
miser sur deux tableaux staviti na dve karti
drame masculin en trois actes et dix tableaux drama v treh dejanjih in 10 slikah
vieux tableau (populaire) pretirano našminkana stara ženska

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

tipo del cambio (trg) tečaj
tipo de descuento diskontna mera
tipo legal zakonita obrestna mera
tipo grueso masten tisk
tipo de intereses obrestna mera
al tipo de po ceni, po tečaju
es el tipo de un usurero je tip oderuha
no es mi tipo (pop) to ni moj okus
tipos pl tiskane črke

tolikokráten (-tna -o) adj. tanto, tale:
tolikokratna je mera za pas tanto misura alla cintola
naveličal se je tolikokratnega opominjanja si stufò di tanti ammonimenti

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

triobolos in triobolus -ī, m (tuj. τριόβολος) trióbol, trije óboli = pol drahme, novčič (za označitev malenkosti ali majhne vrednosti): debere tibi triobolum Pl., non ego homo trioboli sum Pl. zanikrnik, zanikrnež, malopridnež; kot utežna mera: Ca., Cael.

ūlna -ae, f (iz *olenā [indoev. kor. *el- upogibati]; sor. z gr. ὠλένη = got. aleina = stvnem. elina = nem. Elle = skr. aratniḥ laket, ang. ell vatel; prim. še razširjene obl., npr. lat. lacertus, lit. elkúnė, alkúnė = sl. laket)

1. komolec: Plin.

2. sinekdoha (cela) roka: dormire in ulna Cat., ulnis aliquem (at)tollere, amplecti O.

3. meton.
a) laket (kot mera), vatel: mensura roboris ulnas quinque ter inplebat O., cum bis trium ulnarum toga H., tres patet caeli spatium ulnas V.
b) seženj, starejše oberočka, klaftra: Plin.

ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.

usuraire [üzürɛr] adjectif oderuški

intérêt masculin usuraire oderuška obrestna mera

vag|a ženski spol (-e …)
dobra vaga das Gutgewicht
figurativno dajati na zlato vago auf die Goldwaage legen
mera in vaga v nebesa pomaga ehrlich währt am längsten
| ➞ → tehtnica, teža

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo