Franja

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

morski pajek² moški spol živalstvo, zoologija rak kratkorepec: die Seespinne (veliki Große, mali Kleine)

morti-fer -fera -ferum in mortiferus 3, adv. -ē (mors in ferre) smrtonosen, usmrtljiv, smrten (naspr. vitalis, saluber, salutaris): Cl., vulnus Luc. fr., Ci., N., morbus, poculum Ci., bellum V., quem mortiferum est non exorasse Sen. rh., mali serpentes et alia animalia, quibus mortifera vis inest Sen. ph., mortifere aegrotare Plin. iun. na smrt bolan biti, ictus Col., mortifere vulnerare Dig., peccatum Aug., voluptates Lact.; subst. n. pl.: mortifera loqui Plin. vratolomne stvari, multa mortifera in alto latent Sen. ph. smrtonosne snovi.

Opomba: Nom. sg. m. mortiferus: Cels., Col., Veg., Aug.

mozzo² m

1. navt. mornarski učenec

2.
mozzo di stalla mali hlapec

mož¹ [ó] moški spol (-a, -a, -je) der Mann
črni mož der Butzmann, der schwarze Mann
divji mož der wilde Mann
mali mož der Gernegroß
mladi mož der Stint
mož beseda ein Mann von Wort
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
mož z lajno der Leierkastenmann
povodni mož der Neck, Nickelmann, Wassermann
slamnati mož der Strohmann
sneženi mož der Schneemann
možje množina Männer, die Männlichkeit
spremstvo kralja ipd.: zgodovina die Mannen
ledeni možje die Eisheiligen, die gestrengen Herren
kot en mož wie ein Mann
mož ob možu Mann an Mann
mož proti možu boj: Mann gegen Mann
boj mož proti možu der Nahkampf
mož za možem Mann für Mann
do zadnjega moža bis auf den letzten Mann

možgan|i moški spol množina

1. anatomija das Gehirn, -hirn (mali Kleinhirn, vmesni Zwischenhirn, rombasti Rautenhirn, sprednji Vorderhirn, srednji Mittelhirn, veliki Großhirn, zadnji Hinterhirn)
figurativno kurji možgani das Spatzengehirn
|
medicina mehčanje možganov die Hirnerweichung, Gehirnerweichung
krvavitev v možgane die Gehirnblutung, Hirnblutung
mirovanje možganov die Hirnstille
figurativno pranje možganov die Hirnwäsche, Gehirnwäsche
medicina pretres možganov die Gehirnerschütterung
figurativno napenjanje možganov die Denkarbeit
napenjati možgane das Hirn anstrengen
podoben možganom hirnähnlich
figurativno brez možganov gehirnlos, gehirnamputiert

2. jed: das Hirn
možgan z jajcem Hirn mit Ei

3.
živalstvo, zoologija Neptunovi možgan das Neptunsgehirn

možgáni brain, brains pl; intelligence

mali možgáni little (ali hinder) brain, cerebellum
beg možgánov (figurativno) brain drain
pretres možgánov concussion of the brain
mehčanje možgánov softening of the brain
vnetje možgánov brain fever
telečji možgáni z jajcem calf's brains with egg
on je brez možgánov (figurativno) he is addlebrained, addlepated
on ima glavo brez možgánov he is a brainless (ali a hare-brained) fellow
napenjati možgáne to rack (ali to busy, to cudgel) one's brain
prati komu možgáne (figurativno) to brainwash someone
elektronski možgáni electronic brain
pranje možgánov brainwashing

možgáni (organ) cerveau moški spol, anatomija encéphale moški spol , (snov, jed) cervelle ženski spol

mali (veliki) možgani cervelet moški spol (cerveau)
elektronski možgani cerveau électronique
jagnječji (telečji) možgani cervelle d'agneau (de veau)
krvavitev v možganih (medicina) hémorragie ženski spol cérébrale
pranje možganov (politika) lavage moški spol de cerveau
pretres možganov (medicina) commotion ženski spol cérébrale
napenjati možgane se creuser le cerveau

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

možgáni (organ) cerebro m , anat encéfalo m ; (jed) sesos m pl

mali (veliki) možgani cerebelo m (cerebro m)
pranje možganov (fig) lavado m de cerebro
telečji možgani sesos m pl de ternera
omehčanje možganov reblandecimiento m cerebral
pretres možganov conmoción f cerebral
možgani so se mu skisali está descabellado
elektronski možgani cerebro electrónico

mračnik moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Abendsegler (mali Klein-Abendsegler)

mravljinčar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Ameisenbär (drevesni der Tamandua, mali Zwerg-Ameisenbär, veliki Großer Ameisenbär)
vrečar mravljinčar der Ameisenbeutler

mravòzubac -pca m zool. srednji detel; zeleni mravozubac zool. zelena žolna; mali mravozubac zool. mali detel

mrȁzovac -ōvca m
1. bot. jesenski podlesek, Colchicum autumnale
2. mali mrazovac zool. mali zimski pedic, Operophthera brumata; veliki mrazovac zool. veliki zimski pedic, Hibernia defoliaria

muhar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Fliegenschnäpper, v sestavi: -schnäpper (belovrati Halsbandschnäpper, črnoglavi Trauerschnäpper, kapski Kapschnäpper, mali Zwergschnäpper, modri Weißbauchschnäpper, modrogrli Blaukehlschnäpper, sivi Grauschnäpper, turški Halbringschnäpper)
črno-rdeči muhar Schwarzrotschnäpper
rdečečeli muhar Rotstirnschnäpper
debeloglavi muhar der Dickkopf
čopasti muhar Schopfschnäpper
črnočopasti muhar Schwarzschopfschnäpper
pisani muhar Paradiesschnäpper (indijski Indischer, kapski Kap-Paradiesschnäpper)
sivi muhar Grauschnäpper
širokorepi muhar der Fächerschwanz (navadni Gewöhnlicher, rdečečeli Rotstirn-Fächerschwanz)

n das N [en] (mali kleines, veliki großes)

n, N f, m (enne) (črka) n:
n minuscola, N maiuscola mali n, veliki N
n come Napoli ptt n kot Nanos (pri črkovanju)

nadebudnež samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (dejaven, zvedav otrok) ▸ lurkó, kölyök, ambiciózus fiatal, ifjú titán, tehetséges fiatalPredstavo si je ogledalo okrog trideset mladih nadebudnežev s starši, ki so bili nad pravljico navdušeni. ▸ Az előadást mintegy 30 lurkó nézte meg a szüleivel, akik el voltak ragadtatva a mesétől.

2. (navdušenec) ▸ ifjú titán, tehetséges fiatal, ambíciózus fiatal, ígéretes fiatalNa začetku sem kot mlad zaletav nadebudnež seveda sprejel več funkcij, kot bi jih lahko sploh opravljal, pa sem videl, da ne bo šlo. ▸ Kezdetben forrófejű, ifjú titánként természetesen több feladatot vállaltam, mint amennyit el tudtam volna végezni, de beláttam, hogy ez nem fog működni.

nadobudnež samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (dejaven, zvedav otrok) ▸ lurkó, kölyök, fiatal tehetség, ifjú titán, ambiciózus fiatalOče in sin sta odšla na bazen, da bi se nadobudnež naučil plavati. ▸ Az apa és fia elmentek az uszodába, hogy a kölyök megtanuljon úszni.
Sopomenke: nadebudnež

2. (navdušenec) ▸ tehetséges fiatal, ifjú titán, ígéretes fiatal, ambíciózus fiatalVsi literarni nadobudneži ste s svojo poezijo in prozo vabljeni k sodelovanju. ▸ Szeretettel várjuk minden tehetséges fiatal írópalánta verseit és prózáját.
Sopomenke: nadebudnež