Franja

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch

mesó (hrana) meat; (živo) flesh; (sadno) pulp

divje mesó medicina proud flesh
dušeno mesó stewed meat, (beef) stew
goveje mesó beef
konservirano mesó, (mesó v konservah) preserved meat, tinned meat, ZDA canned meat
konjsko mesó horse meat
kuhano (pečeno, mastno, pusto, mehko, žilavo) mesó boiled (roast, fat, lean, tender, tough) meat
nasoljeno mesó corned beef
sesekljano mesó hash
surovo (prekajeno, sveže, zmrznjeno) mesó raw (smoked, fresh, frozen) meat
ovčje, koštrunovo mesó mutton
prašičje, svinjsko mesó pork
telečje mesó veal
barva mesa flesh colour, carnation
kavelj za obešanje mesa meat hook
kos mesa a slice of meat
lonec za kuhanje mesa pot for stewing (ali boiling) meat, a stew pot
strojček, mlinček za mletje mesa meat grinder; mincer
zastrupljenje z mesom botulism, ptomaine poisoning
nasoliti mesó to cure meat
sesekljati mesó to chop
sušiti mesó (v dimu) to dry meat, to smoke meat
lastno mesó in kri (figurativno) one's own flesh and blood
to mu je prešlo v mesó in kri (figurativno) it has become second nature with (ali to) him
začinjeno sesekljano mesó za nadev forcemeat (for stuffing)

milo samostalnik
(sredstvo za čiščenje) ▸ szappanPovezane iztočnice: milo za intimno nego, milo za roke, tekoče milo, trdo milo

mílo soap

brez míla soapless
izdelovalec míla soap manufacturer
izdelovanje míla soap making
škatla za mílo soapbox
mílo za britje shaving soap
gospodinjsko mílo household soap
navadno mílo plain soap
odišavljeno mílo scented soap
mehko mílo soft soap
toaletno mílo toilet soap
kos míla a cake (ali a tablet) of soap
z mazanjem nanesti mílo na kaj to soap something
variti, kuhati mílo to boil soap

mílo savon moški spol

brivsko (parfumirano, v prahu, tekoče, toaletno) milo savon à barbe (parfumé, en poudre, liquide, de toilette)
kos mila pain moški spol de savon
kos toaletnega mila savonnette ženski spol
kuhati milo faire du savon

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

močan kot bik frazem
(zelo močan) ▸ erős, mint a bika, bikaerős
Posebne tehnike nima, je pa močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. ▸ Nincs különleges technikája, de olyan erős, mint a bika, ezért nincs ellenfele.
Tisti, ki je privlekel železno kramo v gozd, je bil gotovo močan kot bik. ▸ Az, aki a vashulladékot az erdőbe vonszolta, bikaerős lehetett.

mueble premičen

mueble m premičnina; pohištvo, kos pohištva
mueble de radio omarica za radio
es un mueble (fig) on je ničla
muebles pl premičnine; premično premoženje
muebles americanos moderno pisarniško pohištvo
muebles forrados de piel usnjeno pohištvo
muebles tapizados tapecirano pohištvo

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

nakit moški spol (-a …) der Schmuck; Schmuckwaren množina, Schmucksachen množina
modni nakit die Bijouterie, der Modeschmuck
-schmuck (diamantni Diamantschmuck, družinski Familienschmuck nosni Nasenschmuck, platinast Platinschmuck, zlati Goldschmuck)
kos nakita das Schmuckstück
škatlica za nakit das Schmuckkästchen

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden

navál (gneča) throng, press; crowd; (v trgovine, božični) (Christmas) rush; (napad) attack, assault; (jeze, strasti) fit

biti kos naválu to cope with the rush
navál na banko run on a bank
navál na blago rush on an article
zavzeti v naválu (jurišu) to take by storm
navál odjemalcev crowd of customers

Nebridae -ārum, m Nébridi, rodbina na otoku Kos (Cōs): Arn. (ki zamenjuje to ime z besedo nebridae -ārum, m (prim. nebris) nébridi = jelenčevinonosci = „odeti v kože jelenčkov“ = Cererini svečeniki pri elevzinskih misterijih.

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

odlomíti détacher (en rompant), rompre, casser:

odlomiti vejo détacher une branche
odlomiti kos kruha rompre un morceau de pain
odlomiti se se rompre, se casser
veja, veriga se je odlomila la branche, la chaîne s'est rompue
odlomil si je zob il s'est cassé une dent

offula in (sinkop.) offla -ae, f (demin. iz offa) grižljaj, košček, zalogajček: Ap., offula (sc. carnis) Varr., Col., offla collaris Petr. vratni kos, vrat(ov)ina, quis potest sine offulā vivere? Claudius ap. Suet. brez koščka klobase, offula panis Veg., farina in brevissimas offulas redacta Pall.; kot psovka: offla crucis Petr. = obešenjak.

okóliščina (-e) f circostanza; condizione; contingenza; momento; congiuntura; situazione:
splet srečnih okoliščin un concorso di circostanze fortunate
živeti v težkih okoliščinah vivere in condizioni difficili
jur. obteževalne, olajševalne okoliščine circostanze aggravanti, attenuanti
ugodna, neugodna okoliščina congiuntura favorevole, sfavorevole
biti kos okoliščinam essere, mostrarsi all'altezza della situazione

omlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

2. star. picchiare, bastonare;
omlatiti kos kruha mangiare, spazzare il pane
pren. pog. tukaj si omlatil e vattene, qui non ti ci vogliono

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch