Franja

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jesen samostalnik
1. (letni čas) ▸ őszTabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
Povezane iztočnice: astronomska jesen

2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ őszOkoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.

jig¹ [džig] samostalnik
poskočen ples, glasba za ta ples
ameriško, sleng plesna zabava

ameriško, sleng the jig is up vsega je konec

julij moški spol (-a …) der Juli
julija im Juli
5. julija am 5. Juli
začetek/konec julija Anfang/Ende Juli

julij samostalnik
(mesec v letu) ▸ júliusZa jesenski pridelek je najboljša setev v juliju in začetku avgusta. ▸ kontrastivno zanimivo Az őszi terméshez legjobb a júliusi és augusztus eleji vetés.
Telovadnica bo nared do konca julija letos. ▸ A tornaterem idén július végéig készül el.

junij moški spol (-a …) Juni
junija im Juni
5. junija am 5. Juni
začetek/konec junija Anfang/Ende Juni

junij samostalnik
(mesec v letu) ▸ júniusRazstava bo odprta do konca prvega tedna v juniju. ▸ A kiállítást június első hétvégéjén nyitják meg.
Konec junija so namreč ribiči iz vode potegnili več kot 300 mrtvih postrvi. ▸ Június végén ugyanis a horgászok több mint 300 pisztrángtetemet emeltek ki a vízből.

kibosh [káibɔš, kibɔ́š] samostalnik
sleng nesmisel, oslarija

to put the kibosh on onemogočiti kaj, napraviti konec

klingeln

1. zvoniti, pozvoniti; irgendwohin klingeln: spraviti (ven, dol, iz postelje itd.) z zvonjenjem, priklicati, dvigniti itd.

2. Münzen: žvenkljati; Motor: Technik klenkati es hat bei ihm geklingelt posvetilo se mu je; jetzt hat es geklingelt! sedaj je konec z mojim potrpljenjem!

koncem [ô] ➞ → konec⁴

koncentracijsko taborišče stalna zveza
(območje za prisilno bivanje) ▸ koncentrációs tábor
Konec leta 1933 je bilo že skoraj 150.000 ljudi zaprtih v koncentracijskih taboriščih. ▸ 1933 végén már csaknem 150 000 embert tartottak fogva koncentrációs táborokban.

kônček (-čka) m dem. od konec pezzetto

končìč (-a) m pren. dem. od konec pezzetto:
končič cigarete mozzicone di sigaretta
anat. živčni končič terminazione nervosa

končin|a ženski spol (-e …) (okončina) die Gliedmaße; (konec) spitzes/spitz zulaufendes Ende

končno¹ [ô] endlich, schließlich; (konec koncev) letztlich
no končno! na endlich!

Konsequenz, die, (-, -en) konsekvenca; doslednost; (Folge) nasledek, posledica; bis zur letzten Konsequenz do zadnje konsekvence; in letzter Konsequenz navsezadnje, konec koncev; die Konsequenzen ziehen potegniti konsekvence/potrebne sklepe; die Konsequenzen tragen nositi posledice; ernste Konsequenzen haben imeti resne posledice/konsekvence

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

kraj⁶ moški spol (-a …)

1. (začetek, konec) das Ende
do kraja völlig, bis zum Letzten
do kraja pojesti/izčrpati leeressen, leerpumpen
iti h kraju zu Ende gehen
na vse kraje überallhin
od kraja začeti: vom Anfang, beim Anfang
vse od kraja restlos, ohne Unterschied
pri kraju am Ende (z mit)
v kraj weg
spraviti v kraj wegräumen, figurativno um die Ecke bringen
do kraja zemlje biblija bis ans Ende der Welt

2. konec in kraj:
ni ne konca ne kraja es will nie enden
brez konca in kraja ohne Ende, nicht enden wollend
(brezbrežen) uferlos
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen
na vseh koncih in krajih an allen Ecken und Enden
od konca do kraja vom Anfang bis zum Ende
z vseh koncev in krajev von allen Ecken und Enden, von überallhin
v pravljicah: von aller Herren Ländern

krajš|i (-a, -e) kürzer
potegniti krajši konec den kürzeren ziehen

krájši (-a -e) adj.

1. komp. od kratek più breve, più corto:
krajša pot percorso più corto

2. (ki traja manjše obdobje) breve:
hoditi na krajše izlete fare brevi gite
pren. potegniti krajši konec avere la peggio