Franja

Zadetki iskanja

  • naj1

    1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

    2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
    hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
    v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

    3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
    ali naj res …? soll ich wirklich …?
    ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

    4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
    naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
    naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
    naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
    (se prevaja s konjunktivom :)
    naj pride, kar hoče komme, was da wolle
    naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

    5.
    naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

    6.
    naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

    7.
    naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)
  • naj

    naj bo! soit!, bon!, va (pour)!, admettons, je veux bien!
    za tokrat naj bo! passe pour cette fois!
    naj pride! qu'il vienne!
    pusti ga, naj vpije! laisse-le crier!
    ne vem, kaj naj mislim je ne sais que penser
    ali naj grem ali ne? dois-je m'en aller ou non?
    naj se reši, kdor se more sauve qui peut
    najsi je še tako bogat … si (ali quelque) riche qu'il soit …
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • najemnica samostalnik
    1. (ženska, ki kaj najame) ▸ bérlő
    najemnica stanovanja ▸ lakásbérlő

    2. (organizacija) ▸ bérlő
    Srednja kmetijska šola bi ostala v sedanji zgradbi kot najemnica. ▸ A mezőgazdasági középiskola bérlőként maradna a jelenlegi épületben.
  • najemnik samostalnik
    1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
    potencialni najemnik ▸ potenciális bérlő
    najemnik lokala ▸ bár bérlője
    najemnik stanovanja ▸ lakásbérlő
    najemnik prostorov ▸ helyiségek bérlője
    najemnik zemljišč ▸ földbérlő
    iskati najemnika ▸ bérlőt keres
    najti najemnika ▸ bérlőt talál
    pogodba z najemnikomkontrastivno zanimivo bérleti szerződés
    živeti kot najemnik ▸ bérlőként él
    oddati najemniku ▸ bérlőnek kiad
    najemnik vozila ▸ kocsi bérlője
    najemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlője
    obveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége

    2. (vojak) ▸ zsoldos
    vojak najemnik ▸ zsoldos
    Takšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
    Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.
  • najmánjši (-a -e) adj. superl. od majhen il più piccolo, la più piccola; il minimo, la minima:
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    najmanjša sled ni smela ostati za njimi non dovevano lasciare la minima traccia
    niti najmanjšega dvoma ni, da je tako non esiste il minimo dubbio che sia così
    pren. kaj narediti po liniji najmanjšega odpora fare qcs. seguendo il principio del minimo sforzo
  • nájti (nájdem)

    A) perf.

    1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
    v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
    najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
    živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
    najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

    2. (z glagolskim samostalnikom)
    najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
    najti užitek trovare piacere
    predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
    vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
    ob tem ne najdem besed non trovo parole
    fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
    večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
    najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
    le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
    PREGOVORI:
    lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
    kdor išče, najde chi cerca trova
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

    1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

    2. pog. trovarsi, incontrarsi
  • nakljúb

    komu nakljúb in spite of someone, in defiance of someone
    napraviti kaj nakljúb to do something for spite
    nakljúb vsemu for all that, in spite of everything
  • nakloníti (nagniti) to incline; (upogniti) to bend

    nakloníti si koga to win (ali to gain) someone's favour, to find favour with someone
    (podariti) nakloníti kaj to make a present of something, to present (someone) with something
  • nakopáti to get by digging, to dig out

    nakopáti sramoto komu to bring shame on someone
    nakopáti si kaj to incur something
    nakopáti si bolezen to contract (ali to catch) a disease
    nakopáti si sovraštvo to incur the hatred (of someone)
    nakopáti si dolgove to incur debts
    nakopáti si odgovornost (dolg) to burden (ali to saddle) oneself with responsibility (debt)
    nakopáti si globo to incur a fine
    nakopáti si na glavo (figurativno) to burden oneself (with)
    nakopáti si sramoto to bring shame on oneself
    sam si si nakopal te nevšečnosti you have made a rod for your own back, you have brought this on yourself
  • nakupováti hacer compras

    nakupovati kaj comprar a/c
  • nálog order; commission; charge; instruction; errand; writ

    po nálogu by order
    po vašem nálogu in accordance with your order (ali your instructions)
    plačilni nálog order to pay
    sodni nálog court order
    zaporni nálog writ of attachment
    imam nálog I am charged
    dati nálog to give a commission (za kaj for something)
    izvršiti nálog to execute an order
  • naméniti destinar

    nameniti za kaj destinar a (ali para) a/c
    biti namenjen za estar destinado a (ali para)
    nameniti se proponerse; ponerse (kaj napraviti a hacer a/c)
  • namériti (naravnati) ajuster, redresser, régler

    nameriti v kaj diriger, orienter vers, braquer sur, pointer
    nameriti v glavo (srce) viser à la tête (au cœur)
    nameriti v koga viser quelqu'un, mettre (ali coucher) en joue
    nameriti na koga tomber sur quelqu'un, rencontrer quelqu'un par hasard
    nameriti se kam diriger (ali tourner) ses pas vers, aller; (zgoditi se) se passer, arriver
  • namígniti (-em) | namigováti (-újem) perf., imperf.

    1. fare cenno; ammiccare; fare l'occhiolino:
    namignila mu je, naj gre za njo gli fece cenno di seguirla

    2. alludere, suggerire; insinuare:
    kaj spet namiguješ? a che cosa alludi? cosa stai insinuando?
  • namigováti namigávati ➞ namigniti

    ne vem, na kaj namiguješ (pogovorno) I don't know what you're getting at (ali driving at)
  • namólsti (-mólzem) perf.

    1. mungere

    2. pren. trovare, scovare;
    namolsti kaj iz zraka inventare qcs. di sana pianta
  • napáčen wrong; false; incorrect

    napáčno prislov wrong, wrongly
    napáčno ime false (ali fictitious) name
    ni napáčno! not bad!
    napraviti napáčen korak to take a false step
    ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
    napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
    napáčno razumeti to misunderstand
    napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
    kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
    na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
    peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
    napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
    napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
    napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
    napáčno peti to sing out of tune
    napáčno (pre) soditi to misjudge
    zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
    zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
    ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
    obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
    napáčna ideja a false idea
    napáčen pojem a mistaken notion
    napáčen odgovor a wrong answer
    napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
    napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • napeljáti mener, conduire, faire venir, amener, installer

    napeljati pogovor na amener (ali diriger, faire tomber) la conversation sur quelque chose
    zvito kaj napeljati engager (ali amorcer, entamer) adroitement