Franja

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

cavecé [kavse] adjectif

cavecé de noir (konj) s črno glavo

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

chauvir [šovir] verbe intransitif

chauvir des oreilles striči z ušesi (konj, osel)

cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
se fouler la cheville zviniti si gleženj
être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah

coach¹ [kouč] samostalnik
kočija, avtobus
ameriško potniški vagon drugega razreda; poštna kočija; soba na krmi bojne ladje
pogovorno inštruktor, trener

coach and four kočija z dvema paroma konj
to drive a coach and four through dokončno se prepričati, spregledati kaj; izmuzniti se; izigravati zakon
a slow coach počasnež
hackney coach fijakar
through coach direktni vlak
stage coach avtobus za dolge proge
motor coach avtobus
to drive a coach and six through an Act of Parliament onemogočiti parlamentarni zakon

collier [kɔlje] masculin ogrlica; (pasji) ovratnik; komat, jarem; vrv, jermen za privezanje živali, figuré tlaka; kovinski obroč za cevi ipd

collier de perles ogrlica iz biserov
cheval masculin de collier vprežni konj
cheval masculin franc de collier konj, ki krepko vleče
collier de misère tlaka, garanje
pigeon masculin à collier golob grivar
collier (de barbe) kratka pristrižena brada, ki sega do las na senceh
franc de collier (figuré) odkrit, zanesljiv
donner un coup de collier (figuré) energično, a le trenutno poprijeti (za delo)

commercium -iī, n (commercārī)

1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.

2. met.
a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.

3. pren.
a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th.

cōppia f

1. par:
coppia di sposi zakonski par
coppia di cavalli par konj
a coppia, in coppia v dvoje, v paru

2. šport dvojica

corsa f

1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka

3. pl. konjske dirke

4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma

5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak

6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje

couronner [-rɔne] verbe transitif kronati, (o)venčati; obdajati; podeliti nagrado; izpolniti (želje)

couronner un livre podeliti nagrado knjigi
il s'est couronné en tombant pri padcu se je ranil na kolenu
se couronner pokriti se, prevleči se (de z); raniti si koleno (konj)
la fin couronne l'œuvre konec krona delo; konec dober, vse dobro

course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
course aux armements tekma v oboroževanju
course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
course essai poskusni tek
course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
course de(s) haie(s) tek čez ovire
course libre (technique) prosti tek
course de 100 mètres tek na 100 m
course de natation plavalna tekma
course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
course de relais štafetni tek
course sur route tek po cesti
course en sac tek, poskakovanje v vreči
course en ski smučarski tek
course de taureau bikoborba
course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
course en terrain varié tek čez drn in strn
auto féminin de course dirkalen avto
bateau masculin de course tekmovalni čoln
champ masculin de courses dirkališče
cheval de course dirkalni konj
garçon masculin de courses tekač, kurir
ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
prix masculin de la course (taksi) voznina
vélo masculin de course dirkalni bicikel
en pleine course v največjem diru
à bout de course na kraju svojih moči
aller au pas de course teči, dirjati
aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine

crk|a ženski spol (-e …)

1. (mrhovina) das Aas

2. (onemogel konj) der Klepper

3. figurativno die Jammergestalt, das Wrack
biti crka ohne Saft und Kraft sein

cuadrar napraviti štirikotno; kvadrirati; mrežkati (risbo); prijati, ugajati; živeti v miru (con z), zlagati se; vdati se (con v); prilegati se

cuadrarse energično nastopiti, upreti se, zobe pokazati; ustaviti se (konj); uraden postati

cuferion -iī, n krvavitev iz nosu, bolezen konj: P. Veg.

Cyllaros (Cyllarus) -ī, m (Κύλλαρος) Kilar,

1. Kentaver odlične postave: O.

2. plemeniti konj Kastorja ali Poluksa: V., Pr., Val. Fl., Stat., uvrščen med ozvezdja: Mart.

čàrapast -a -o nogavičast, z nogavicami: čarapast konj belonogi konj

četvéro numer. inv. (pri množinskih in drugih samostalnikih) quattro:
četvero vilic quattro forchette
četvero konj quattro cavalli
četvero otrok quattro bambini

čistokrv|en (-na, -no) reinrassig, vollblütig, Rasse- (konj das Rassepferd, pes der Rassehund); figurativno hochkarätig

čistokŕven purebred; thoroughbred

čistokŕven arabski konj a thoroughbred Arab horse