Franja

filosofal

piedra filosofal kamen modrih

filosofale agg.

1. iron. modrijanski:
aria filosofale modrijanski izraz, drža

2. modrosten, modrijanski:
pietra filosofale kamen modrosti

filozófski philosophical

filozófsko (prislov) philosophically
filozófska fakulteta faculty o arts
filozófski kamen philosopher's stone

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

fonte

A) f

1. izvir, studenec:
fonte limpida bister studenec
attingere acqua alla fonte zajemati vodo iz studenca

2. pren. vir, izvir:
fonte di guadagno vir zaslužka
ho appreso da fonte sicura iz zanesljivega vira sem izvedel

B) m
fonte battesimale krstni kamen

fonts [fɔ̃] masculin pluriel

fonts baptismaux krstni kamen
tenir un enfant sur les fonts baptismaux biti otroku krstni boter (botra); figuré izpraševati

foundation [faundéišən] samostalnik
osnovanje, ustanovitev; temelj, osnova; ustanova; samostan

to be on the foundation imeti štipendijo
foundation school samostanska šola
Old Foundation predreformacijske katedrale
New Foundation poreformacijske katedrale
foundation stone temeljni kamen
foundation garment pas za nogavice, steznik
foundation material škrobljeno platno

fronde [frɔ̃d] féminin prača; list (praproti)

lancer une pierre avec la fronde zalučati kamen s pračo
jouer à la fronde igrati se s fračo
la Fronde (histoire) fronda, odpor proti vladi Ane Avstrijske in Mazarina v Franciji v 17. stol.
esprit masculin de fronde uporen duh

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

funda -ae, f. (prim gr. σφενδόνη prača)

1. lučalni jermen, frača, lučavka, prača (dolg kos usnja, v sredi, kamor se da kamen, širši (lata O.), na koncih ožji): Pl., Ter., Plin., fundum Vetto vocat quem possit mittere fundā Ci. poet. ap. Q., eminus fundis, sagittis reliquisque telis pugnare C., glandes fundis … iacere coeperunt C., fundā mittere glandes et lapides L., fundis excutare lapides et sagittas Cu., Baliarica aliarumque gentium f. L., Balearica f. O. ali Balearis f. V., stridens f. V., Learchum … bis terque per auras more rotat fundae O. kakor s pračo.

2. meton. to, kar se meče: lučalna (metalna) strela (kamen ali svinčenka): legatus in adversum os fundā vulneratur C., fundā graviter ictus L.

3. metaf.
a) metalna mreža: latum fundā iam verberat amnem V.
b) okvir ali vdolbinica (globelica) prstana, v kateri leži dragulj (kakor kamen v prači): (gemmam) fundā cludere ali includere Plin.
c) mošnjiček (za denar): Macr.

fundamental glaven, bistven, temeljni

piedra fundamental temeljni kamen

funéraire [-rɛr] adjectif pogreben; nagroben

chapelle féminin funéraire nagrobna kapelica
frais masculin pluriel funéraires pogrebni stroški
indemnité féminin funéraire pogrebnina, posmrtnina
monument masculin, pierre féminin funéraire nagrobni spomenik, kamen
mobilier masculin funéraire v starih grobovih najdeni predmeti

funerario pogreben, mrtvaški, nagroben

columna funeraria nagrobni steber
inscripción funeraria nagrobni napis
losa funeraria ležeč nagrobni kamen, nagobna plošča

fusil [füzi] masculin puška; figuré strelec; kresilo, brus; populaire goltanec, želodec

fusil à air comprimé, antichars, de chasse zračna, protitankovska, lovska puška
fusil à lunette puška z daljnogledom
fusil mitrailleur lahka strojna puška
pierre féminin à fusil kresilni kamen
il est un excellent fusil on je izvrsten strelec
coup masculin de fusil strel iz puške, familier zasoljen račun
tir masculin au fusil streljanje s puško
abattre à coups de fusil postreliti
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati, spremeniti svoje mnenje, svoje metode

galún alun moški spol

kamen iz galuna pierre ženski spol d'alun

glōssopetra -ae, f (gr. γλῶσσα jezik in πέτρα kamen) človeškemu jeziku podoben dragulj, menda okamenel zob morskega volka: PLIN.

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

glúh (-a -o)

A) adj.

1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo

4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti

góbast (-a -o) adj. che ha forma di fungo, fungiforme; poroso:
gobast kamen pietra porosa
anat. gobasta zgradba kosti struttura porosa delle ossa
arhit. gobast steber colonna rastremata

Gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.