Franja

marihuana samostalnik
1. (mamilo) ▸ marihuána, kannabiszPoročila dokazujejo, da je več kot 80 odstotkov zločinov storjenih pod vplivom marihuane. ▸ A jelentések szerint a bűncselekmények több mint 80%-át kannabisz hatása alatt követik el.Eno noč sem prebil celo v zaporu, ker sem imel pri sebi marihuano. ▸ Egy éjszakát börtönben is töltöttem, mert marihuána volt nálam.
Cariniki so lani zasegli 33 kilogramov heroina, 44 kilogramov kokaina in 8 kilogramov marihuane. ▸ Tavaly a vámosok 33 kilogramm heroint, 44 kilogramm kokaint és 8 kilogramm kannabiszt foglaltak le.
Sem pa zagovornik uporabe marihuane in njenih sintetičnih nadomestkov v medicinske namene. ▸ Én azonban híve vagyok a kannabisz és szintetikus helyettesítői gyógyászati célokra történő felhasználásának.

2. (rastlina) ▸ marihuána, kender, kannabisz

masl|o srednji spol (-a …)

1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk

2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs

máslo (-a) n

1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni

2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe

medvédji¹ (-a -e) adj. di, dell'orso; orsino:
medvedji brlog tana dell'orso
medvedje obnašanje comportamento goffo, da orso
pren. imeti medvedjo moč essere forte come un toro
napraviti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
bot. medvedje tačke, medvedji parkeljci clavaria, ditola, manina (Clavaria flava)

meglén foggy, misty; hazy; figurativno (nejasen) nebulous

megléna ideja (figurativno) a foggy idea
bilo je megléno it was foggy
imeti megléne pojme o to be (a bit) hazy about

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

meh|ek [ê] (-ka, -ko) weich; (mlad) zelenjava, meso ipd.: zart; volna, frotir: mollig, flauschig, kuschelig; figurativno mürb, mürbe; zrak: (mil) lau
čisto mehek butterweich
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs (tudi figurativno), figurativno pflaumenweich
mehek kot puh flaumig; daunenweich
mehek kot žamet/svila samtweich, seidenweich
za človeka: weich, zart besaitet; Weich- (les das Weichholz, porcelan das Weichporzellan, sir der Weichkäse, koruza der Weichmais, spajka das Weichlot, lubje die Weichrinde, deli množina Weichteile množina)
mehka voda weiches Wasser
anatomija mehka žilnica weiche Hirnhaut
anatomija mehko nebo das Gaumensegel, der Hintergaumen
figurativno mehko srce ein weiches Herz, ein Butterherz
mehko tkivo Weichteile množina
mehkega srca weichherzig
mehko kuhan [weichgekocht] weich gekocht
z mehko lupino weichschalig
figurativno z mehko roko auf die weiche Tour, auf die sanfte Tour
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)
na/v mehko skuhati [weichkochen] weich kochen, figurativno koga: murbe machen
tehnika mehko spajkati weichlöten
mehko žariti weichglühen
figurativno imeti mehke noge nicht (mehr) ganz standfest sein

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

melona samostalnik
1. (plod) ▸ sárgadinnyeZrela melona mora imeti čvrsto lupino in mehak pecelj, ki hitro odpade. ▸ Az érett sárgadinnyének feszes a héja, és puha, könnyen leváló szára van.Povezane iztočnice: medena melona

2. Cucumis melo (rastlina) ▸ sárgadinnyeLetos smo lubenice in melone na prosto sadili nekoliko kasneje. ▸ Idén a görög- és a sárgadinnyét valamivel később ültettük ki a szabadba.
Povezane iztočnice: medena melona

3. ponavadi v množini, neformalno, lahko izraža negativen odnos (ženske prsi) ▸ dinnye, bögy, didkóMedtem ko se sama nedolžno igra z naramnicami svojega črnega modrčka, oči kar same zdrsnejo južno in se ustavijo na njenih ogromnih melonah. ▸ Miközben a nő ártatlanul játszadozik fekete melltartójának vállpántjával, a tekintete lefelé vándorol, és megállapodik hatalmas dinnyéin.

menstruacij|a ženski spol (-e …) medicina die Regel, Regelblutung, die Periode; strokovno: die Menstruation
imeti menstruacijo menstruieren

menstruacija samostalnik
(mesečna krvavitev) ▸ menstruáció

menstruácija menstrues ženski spol množine , menstruation ženski spol , régles ženski spol množine

imeti menstruacijo avoir ses régles

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

meril|o¹ srednji spol (-a …) der Maßstab (členasto Gliedermaßstab, za ocenjevanje Beurteilungsmaßstab, Bewertungsmaßstab, za primerjavo Vergleichsmaßstab, nagibno Böschungsmaßstab, vrednostno Wertmaßstab); der Messer, das Maß; die Lehre (distančno Stelllehre, kljunasto Schieblehre, Schublehre, mejno Grenzlehre)
vijačno merilo die Schraublehre, die [Feinmeßschraube] Feinmessschraube
obročno merilo der Ringstock
kontrola meril die Eichung, ponovna: Nacheichung
urad za kontrolo meril das Eichamt
kontrolirati merila eichen, ponovno: nacheichen
ohranjanje merila die Maßstabtreue
v merilu/ki ne spreminja merila maßstabsgerecht, maßstabsgetreu, maßstäblich
v merilu im … Maßstab (von)
v malem merilu kleinmaßstäbig, kleinmaßstäblich
figurativno v svetovnem merilu im Weltmaßstab, von Weltrang
uporabljati merilo einen Maßstab anlegen (tudi figurativno) strogo: einen strengen Maßstab anlegen
imeti dvojna merila figurativno mit zweierlei Maß messen
figurativno on zame ni merilo er ist für mich nicht maßgebend

mesečno perilo srednji spol medicina die Monatsblutug, die Regel, die Periode
imeti mesečno perilo unwohl sein

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

mévlja (-e) f star. verme (del gastrofilo):
pren. mevlje ga koljejo zampetta; scalcia
pog. imeti mevlje v riti essere irrequieto, impaziente, capriccioso

mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)