Franja

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

viso m

1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

weiter naprej, dalje; sich um etwas Kümmern usw.: še naprej; und so weiter in tako naprej, in tako dalje; nichts weiter/nichts weiteres nič drugega, nič več; niemand weiter nihče drug; nicht weiter schlimm usw.: ne posebno (hud itd.); kein Wort weiter! niti besede več!

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind

zadájati (-am) | zadáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. causare, provocare, dare:
zadajati bolečine, skrbi, žalost causare dolori, preoccupazioni, tristezza

2. assegnare, imporre, dare:
zadati komu nalogo assegnare a qcn. un compito

3. assestare, inferire, vibrare:
zadati udarec assestare un pugno
pren. zadati hud udarec svetovnemu miru inferire un grave colpo alla pace mondiale

B) zadájati si (-am si) | zadáti si (-ám si) imperf., perf. refl. darsi, imporsi:
zadati si cilj darsi per scopo

zares² [é] (resno)

1. ernst
vzeti/jemati zares ernst nehmen
komu gre zares s čim: es ist (jemandem) ernst mit (etwas)
ne misliti zares nicht ernst meinen

2. (brez šale) im Ernst
mislim hudo zares es ist mir völliger Ernst damit
zdaj pa zares! Scherz beiseite!
za šalo ali zares? ist das Scherz oder Ernst?

3.
prav zares ernstlich (imeti namen ernstlich die Absicht haben [zu])
zares hud na koga: (jemandem) ernstlich böse

4.
iti zares (biti hudo) hart auf hart gehen, (iti za glavo) an den Kragen gehen
če gre zares im Ernstfall
ironično zdaj gre zares es geht um die Wurst

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

zločinec samostalnik
(kdor zagreši zločin) ▸ bűnöző

zoboból toothache

hud zoboból bad toothache

zobobòl mal moški spol de dent, odontalgie ženski spol

hud zobobol rage ženski spol de dents
imeti zobobol avoir mal aux dents

zobobòl dolor m de dientes (ali de muelas) ; med odontalgia f

hud zobobol dolores m pl atroces de muelas (ali de dientes)
sredstvo proti zobobolu remedio m contra el dolor de mueles (ali de dientes)
imeti zobobol tener dolor de muelas (ali de dientes)

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀδινός, ἁδινός 3 ep. 1. številen, obilen, mnogobrojen, μέλισσαι, μυῖαι. 2. gost, čvrst, trden, neprestan, stalen. 3. glasen, milozvok (Σειρῆνες), močan, hud (γόος, δάκρυα); nemiren, na gosto letajoč adv. ἀδινῶς, ἀδινόν, ἀδινά glasno, milo, tožno (κλαίω).

αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).

ἀκρ-ᾱής 2 (ἄκρος, ἄημι) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije.

ἀλγεινός 3 ep. ἀλεγεινός 3 [comp. ἀλγεινότερος in poet. ἀλγίων, sup. ἀλγεινότατος in ἄλγιστος] 1. razbolel, boleč, skeleč, hud, mučen, bridek (νόσος), nadležen ἄλγιστ' ἐξανέχομαι = aegerrime fero. 2. trpeč, bolan. – adv. ἀλγεινῶς φέρω žal mi je.

ἀν-ήκεστος 2 (ἀκέομαι) neozdravljiv, hud, poguben, usodepoln; neodpustljiv, neznosen; χαρά pogubna, divja radost; βουλεῦσαί τι ἀ. περί τινος obsoditi koga na smrt. – adv. -ως neizprosno, kruto, trdosrčno.