Franja

odsévati (se) réfléchir, (se) refléter, renvoyer (une image)

hiša odseva v mirni vodi la maison se réfléchit (ali se reflête) dans l'eau tranquille
njen obraz odseva odločnost (figurativno) son visage refléte la décision

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

ogled [è] moški spol (-a …) die Besichtigung; der Augenschein ( pravolokalni Lokalaugenschein), pravo der Termin (lokalni Lokaltermin, Außentermin), die Inaugenscheinnahme, die Okularinspektion; uradni: die -beschau, -schau (mrliški Leichenschau, Leichenbeschau, Totenschau, veterinarski ogled mesa Fleischbeschau, veterinarski ogled živali die Tierschau)
inspekcijski ogled der Inspektionsbesuch
ogled mesta die Stadtrundfahrt
ogled obrata/tovarne die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung
hiša za ogled das Musterhaus
poslati na ogled zur Ansicht schicken
ogleda vreden ansehenswert, sehenswert, sehenswürdig
čas za oglede die Besichtigungszeit
po ogledu nach dem Augenschein
šele po natančnejšem ogledu auf den zweiten Blick

ogrômen énorme (tudi figurativno) colossal, géant, gigantesque, monumental ; figurativno immense, formidable, extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, considérable, exorbitant, fou , popularno bœuf

ogromna omara une armoire énorme (ali monumentale)
ogromna skala je zapirala cesto un rocher énorme (ali gigantesque) obstruait la route
to je ogromen človek c'est un homme énorme (ali colossal)
hiša prodana za ogromno ceno maison vendue à un prix énorme (ali considérable, exorbitant, fou)
požel je ogromen uspeh il a remporté un succès énorme (ali extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, familiarno fou, bœuf, du tonnerre)

opéčen

opečna hiša maison ženski spol de brique
opečna streha toit moški spol de tuile

óperen d'opéra; lyrique

operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra

óperen de ópera

operna arija (glasba) aria f (música f) de ópera
operno besedilo libreto m (de la ópera)
operna hiša (teatro m de) la Opera
operen kukalo gemelos m pl de teatro
operni pevec, operna pevka cantante m/f de ópera

opern|i [ó] (-a, -o) opernhaft; Opern- (koncert das Opernkonzert, libreto das Opernlibretto, pevec der Opernsänger, ples der Opernball, arija die Opernarie, glasba die Opernmusik, hiša das Opernhaus, melodija die Opernmelodie, pevka die Opernsängerin, predstava die Opernaufführung, gledališče das Operntheater)

oskrbníkov (-a -o) adj. del fattore:
oskrbnikova hiša fattoria

ospitale agg. gostoljuben:
casa ospitale evfemistično javna hiša

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostēllo m

1. knjižno bivališče, zavetišče:
il paterno ostello očetova, domača hiša

2.
ostello della gioventù mladinsko prenočišče

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

palazzo m

1. knjižno gosposki dvorec

2. ekst. kraljeva, plemiška palača:
congiura di palazzo dvorska zarota
dama di palazzo dvorna dama

3. palača (sedež vladnih, upravnih ustanov):
palazzo di giustizia sodna palača, sodišče
palazzo dello sport športna dvorana
palazzo di vetro steklena palača (sedež OZN)
palazzo di città, palazzo comunale mestna hiša

4. stanovanjski blok, stolpnica

5. slabš.
il Palazzo oblast

parking [pá:kiŋ] samostalnik
parkiranje

no parking parkiranje prepovedano
parking brake ročna zavora
parking light parkirna luč
parking garage parkirna hiša
parking lot (ali place) parkirni prostor
parking meter parkometer, parkirna ura
parking ticket listek za nepravilno parkiranje

parkíren parking

parkírna hiša parking garage; multistor(e)y car park
parkírna luč parking light
parkírna ura parking meter
parkírni prostor parking bay, ZDA parking lot, (ob cesti) lay-by

parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
avt. parkirne luči luci di posizione
parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
parkirno mesto posto macchina
parkirna hiša autosilo
parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
parkirni avtomat parchimetro

parkirn|i (-a, -o) Park- (listek der Parkschein, hiša das Parkhaus, ura die Parkuhr, die Parkscheibe)

passe² [pɑs] féminin prehod; položaj; vložek (pri igri); izpad (pri mečevanju); commerce doplačilo; ara; prosta vozovnica; podajanje (žoge pri nogometu)

maison féminin de passe javna hiša
mot masculin de passe razpoznavno geslo
livre masculin de passe dodaten izvod (knjige k normalni nakladi)
passe d'armes (figuré) besedni spopad
être en passe biti v dobrem položaju, da dobimo (v igri)
il est en passe de devenir célèbre je na poti, da postane slaven
être dans une bonne, une mauvaise passe biti v dobrem (ugodnem), v slabem položaju