Franja

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

písan² (pester) variegated; mottled, stained; gaily coloured

písana množica motley crowd
písana obleka gaudy dres
živo písan parti-coloured
písana mati (mačeha) stepmother
písano se gledati s kom to be on bad terms with someone

písan écrit ; (raznobarven) de diverses couleurs, de couleurs variées, diapré, multicolore, bariolé , figurativno panaché, bigarré, varié

pisano blago étoffe ženski spol diaprée
pisana črka lettre ženski spol écrite, caractère moški spol écrit
pisana družba société ženski spol très bigarrée (ali hétéroclite)
pisana glasba musique ženski spol variée ženski spol
pisana mati belle-mère ženski spol, familiarno belle-maman ženski spol, marâtre ženski spol
pisano perilo linge moški spol de couleur
pisana pravica droit moški spol écrit
pisana srajca chemise ženski spol bigarrée
pisani trakovi rubans moški spol množine multicolores
pisano se gledati se regarder de travers, être en froid (ali en mauvais termes, à couteaux tirés) avec quelqu'un, avoir des rapports tendus avec quelqu'un
pisano narediti bigarrer
pisano slikati barioler
napraviti pisano diaprer, panacher
postati pisan panacher

pisano ➞ → pisan
pisano gledati quer/scheel ansehen

pisk|er moški spol (-ra …)

1. (lonec) der Topf
figurativno gledati v pisker komu: (jemandem) in die Töpfe gucken

2. (glava) die Rübe
dobiti jo po piskru eins aufs Dach bekommen, eins auf die Rübe kriegen
| ➞ → lonec, glava

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati

postrani postaviti, stati v prostoru: schräg (ki stoji postrani) schrägstehend; v kotu: über Eck; (ne naravnost) schief
postaviti postrani kanten, verkanten
postrani zaslužiti nebenbei verdienen
figurativno postrani gledati von der Seite ansehen, scheel ansehen

postráni po stráni sideways, sidewise, askance, askew

postráni, po stráni (po)gledati koga to look (ali to glance) askance (ali askew) at someone
veliko postráni, po stráni zaslužiti to make a lot on the side

postráni adv.

1. obliquamente, di traverso; di, a sghimbescio, storto, di sbieco:
nos ima postrani ha il naso storto
klobuk si je dal postrani si è messo il cappello sulle ventitré, di sghimbescio
pren. gledati postrani guardare storto, a stracciasacco, in tralice, di sbieco, di traverso; guardare in cagnesco

2. extra:
zaslužiti postrani guadagnare extra
pog. imeti otroka postrani avere un figlio illegittimo

pozorno [ó] aufmerksam
pozorno gledati ganz Auge sein, koga/kaj (jemanden/etwas) mustern
pozorno poslušati ganz Ohr sein

poželjív désireux, avide, cupide, concupiscent, convoiteur, convoiteux

poželjivo gledati couver des yeux, caresser du regard, regarder avec convoitise, se rincer l'œil
poželjivo kaj gledati jeter des regards pleins de convoitise sur quelque chose

poželjívo adv. lussuriosamente, vogliosamente; avidamente:
gledati poželjivo guardare avidamente, adocchiare; mangiare con gli occhi

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

predirljívo adv. con suono stridulo:
predirljivo peti miagolare in modo stridulo
predirljivo gledati guardare in modo penetrante

prìkrajak -ājka m obkrajek: gledati iz -a gledati od strani; stajati u -u stati ob strani

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

prōspectus -ūs, m (prōspicere)

1. razgled, pogled v daljavo: Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pl., S., Cu., Sil. idr., maris Plin. na morje, unde longe et late prospectus erat L., prospectum praebere ad urbem L., prospectum adimere L., C., impedire C., prohibere, eripere V. jemati, zaslanjati, prospectum petere pelago (dat.) V. gledati na odprto morje, gledati po odprtem morju, opazovati odprto morje, prospectu delectari Ci.

2. doglednost, doglèd, vidnost, vidljivost, videž, vidno polje: cum iam extremi essent in prospectu C., Aquila cum classe se longius a prospectu removit Auct. b. Afr. se je v daljavi umaknil pogledu, je v daljavi izginil iz dogleda.

3. meton. pogled, vid: lugubris T., porticus pulcherrimo prospectu Ci. prekrasno videti, prekrasno na pogled, aequora prospectu metior alta meo O., animum pascit prospectus V., ex omni prospectu (da so mogli vsi videti) locum spectaculo capere Auct. b. Alx.

4. metaf.
a) ozir(anje) na kaj, upoštevanje česa: prospectum officii deponere Val. Max., prospectum rei habere Gell.
b) previdnost: humanus Tert.