Franja

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

branle [brɑ̃l] masculin nihanje, kolebanje; rajanje, ples v krogu; figuré pobuda, impulz

commencer, mener, ouvrir le branle (figuré) začeti, voditi, odpreti ples v krogu, rajanko
donner le branle à quelque chose, mettre quelque chose en branle razgibati, spraviti kaj v gibanje, dati po-budo za, sprožiti, začeti
mettre en branle une cloche pognati zvon v gibanje
ces mots d'ordre vont mettre en branle les masses te parole bodo razgibale množice
sonner en branle zvoniti na ves glas
suivre le branle général slediti splošnemu zgledu

bráti (bêrem) imperf.

1. leggere:
brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
brati Danteja leggere Dante

2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
brati z dlani leggere la mano

5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
brati jagode raccogliere le fragole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
rel. brati mašo celebrare la messa
pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
PREGOVORI:
s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga

bray¹ [brei]

1. samostalnik
riganje, trobljenje; glasen protest

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti; rigati

to bray out na ves glas razglasiti, raztrobiti

brezbarven pridevnik
1. (ki nima barve) ▸ színtelenČez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
Sopomenke: prozoren

2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakóNjen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen"Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezettTežko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.

brezbárven (-vna -o) adj.

1. incolore

2. pren. incolore, monotono, scialbo, anodino:
brezbarven glas voce monotona, incolore

brônast (-a -o) adj.

1. di, del bronzo; bronzeo:
bronast denar monete di bronzo
šport. bronasta kolajna medaglia di bronzo
arheol. bronasta doba età del bronzo

2. (po barvi podoben bronu) bronzeo; abbronzato

3. (ki zveni kot bron) bronzeo:
bronast glas voce bronzea

caduc, caduque [kadük] adjectif razpadljiv, šibak; figuré minljiv; nemoderen, star; botanique odpadajoč; juridique neveljaven, ničen, zastarel, zapadel

santé féminin caduque zrahljano zdravje
voix féminin caduque razveljavljen glas
mal masculin caduc božjast, padavica
arbre masculin à feuilles caduques listnato drevo, listavec

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.

canōrus 3 (canere)

1. pojoč, doneč, zveneč: animal Ci. (o petelinu), vox nec languens nec canora Ci. pojoč glas (kot govorniška slabost), canorus ales H. labod pevec, aves c. V. ptice pevke, fides c. V. jasno zveneča struna, aes c. V. doneča trobenta, turba O. trobentači, canoro choro Iuv. s petjem in plesom.

2. blagozvočen, blagoglasen, zvonek, miloglasen, soglasen, skladen, ubran, melodičen: vox Acc. fr., Ci., O., Petr., orator Ci. blagoglasno govoreč, profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko besedo in zvonek glas, versūs H., nugae H. prazen zven, latratus Col.; subst. canōrum -ī, n blagoglasje, blagozvočnost, zvočnost: canorum illud in voce splendescit Ci., canorum illud et profluens T.

carezzevole agg. ljubezniv, blag, popustljiv:
voce carezzevole ljubezniv glas; lahen, nežen, prijeten

carretero

camino carretero vozna pot
carretero m voznik, kolar
voz de carretero grob glas

caverneux, euse [-nö, z] adjectif poln votlin; izvotlen; votel (glas); médecine kavernozen, poln kavern

voix féminin caverneuse glas kot iz groba

cavernoso agg.

1. poln votlin, dupljast

2. med. kavernozen

3. pren. votel, zamolkel:
voce cavernosa zamolkel glas

celebritās -ātis, f (celeber) mnogokratno ali mnogoštevilno obiskovanje kakega kraja, obljudenost, živahnost: celebritas loci suspicionem desidiae tollit Ci. ep., si hoc in Baiarum illa celebritate faciat Ci. v živahnem kopališču, quae species Italiae, quae celebritas oppidorum Ci. kako gosto obljudena mesta, c. loci, mercatūs T.; occ. shajanje (poseb. pri kaki slavnosti), pritisk, naval, mnogoštevilen shod, prihod, slovesno obhajanje, slovesnost: virorum ac mulierum Ci., Floram celebritate ludorum placare Ci. z mnogoštevilno obiskanimi igrami, ludis celebritatem addere L. igre sijajneje prirediti, c. audientium Q., notabilis celebritate et frequentia occurrentium introitus T., c. apparatūs Cu. sijajnost, veličastnost, supremi diei Ci. pogrebni sijaj, eiusdem diei L., matrimonii Sen. rh., nuptiarum Macr.; met.
a) velika ljudska množica: theatrum celebritate refertissimum Ci. ep.
b) javnost: in celebritate versari N., in maxima celebritate atque in (pred) oculis civium vivere Ci., non modo solitudinem non quaerit, sed frequentissima celebritate laetatur turpissimis rebus Ci. pred očmi vseh.

2. pogosto dogajanje, pogostnost, veliko število: multitudo et c. iudiciorum Ci. ep., c. periculorum T.

3. pren.: pogosto imenovanje, slavljenje, proslavljanje, slava: si quis habet causam celebritatis ac niminis Ci., c. famae Ci. velik glas, Rhodus antiquissimae celebritatis Gell.

chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
chanter juste, faux pravilno, napačno peti
chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
chanter victoire vpiti hurá
chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
si cela (ça) vous chante če vas to veseli
comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni

chaudron [šodrɔ̃] masculin kotliček (za čaj ipd.); figuré, familier slab glasbeni instrument

ce piano est un chaudron ta klavir ima glas kot počen lonec

chiōccio agg. (f pl. -ce)

1. hripav, vreščeč, prediren:
voce chioccia vreščeč glas

2. ekst. oster, neprijeten