Franja

Zadetki iskanja

  • royal1 [rɔ́iəl] pridevnik
    kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
    pogovorno čudovit, "prima"

    the royal and ancient game golf
    royal arch rang v prostozidarstvu
    royal blue temno živa modrina
    a royal feast kraljevska pojedina
    royal fern velika praprot
    royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
    royal prince knez kraljevskega rodu
    royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
    in royal spirits v sijajnem razpoloženju
    royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
    royal standard kraljevska zastava
    royal speech prestolni govor
    royal paper regalni papir
    battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
    Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke
  • run off neprehodni glagol & prehodni glagol
    uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
    ekonomija poteči, zapasti (menica)
    ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
    šport odločiti dirko
    ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

    to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
    to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
    to run off a speech oddrdrati, imeti govor
  • rūta1 -ae, f (gl. rūmen) bot. vinska rút(ic)a, grenko zelišče: O., Ci. ep., Cels., Col., Plin., Varr.; pren.: ad cuius rutam (rezek govor) puleio mihi tui sermonis utendum est Ci.

    Opomba: Star. gen. sg. rutai: Luc. fr.
  • salt1 [sɔ:lt] samostalnik
    (kuhinjska) sol
    kemija sol (često množina)
    medicina (odvajalna) sol
    figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
    domačno mornar; sodček za sol

    in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
    above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
    with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
    the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
    an old salt star mornar, figurativno morski volk
    salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
    attic salt figurativno duhovitost
    common salt kuhinjska sol
    Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
    Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
    rock-salt kamena sol
    sea-salt morska sol
    smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
    a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
    table salt namizna, fina sol
    to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
    to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
    you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
    he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
    to eat salt with s.o. biti gost koga
    to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
    to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
    to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
    to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
    to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo
  • schēma -atis, n in schēma -ae, f (tuj. σχῆμα)

    1. (= habitus) drža, držanje, položaj telesa, obraza, kretnja, gesta, premik(anje), izraz na obrazu, gib(anje), ustop, obnašanje, poseb. plesalca, pantomimika idr.: LUC. AP. NON., SUET., AP., LAMP. idr., filius in me incedit sat hilarā schemā CAECIL. AP. PRISC.

    2. oprava, obleka, oblačila, noša, nošnja: Bacchico cum schemate NAEV. AP. NON., processi huc cum servili schema PL.

    3. podoba, lik, figura: utinam pisciculi te schema sine cruribus videam CAECIL. AP. PRISC.

    4. geometrijski lik: sphaeroides schema, geometrica schemata VITR.

    5. retorična figura
    a) v širšem pomenu vsak govorniški obrat in ustroj, s katerima se poživi in popestri govor: SEN. RH. (ki piše tudi scema), unde illa non iniucunda schemata, „Paene excidi mihi,“ et „Fugerat me,“ et „Recte admones“ Q.
    b) v ožjem pomenu prikrito govorjenje, olepšano govorjenje, cvetličenje, govorjenje v prilikah ali podobah: qui (sc. Zoilus) id solum putaverit schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q., nec schemas loquebatur PETR. v podobah (prilikah), schemate non dubio, sed aperte nominat illam MART., schema frigidum PETR. mrazen, hladen izraz.

    Opomba: Dat. in abl. pl. schematis: PLIN., (gr.) schemasin: VARR. FR., schematibus: LAMP., schemis: AP.
  • sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

    1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

    2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.
  • sentence [sɑ̃tɑ̃s] féminin

    1. sentenca; moder, poučen (iz)rek, misel, domislica

    2. juridique sodba, razsodba; odločitev

    discours masculin rempli de sentences sentenc poln govor
    il ne parle que par sentences on govori le v sentencah
    prononcer, exécuter une sentence izreči, izvršiti sodbo
    faire annuler une sentence razveljaviti sodbo
  • set2 [set] pridevnik
    določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
    ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
    zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

    at the set day na določeni dan
    set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
    set fair stalno lepo vreme
    set form predpisan formular
    set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
    set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
    set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
    set resolution trden sklep
    set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
    set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
    close-set na gosto postavljen
    hard-set v škripcih
    people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
    well-set stasit, lepe rasti, postaven
    well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
    I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
    his teeth were set stiskal je zobe
  • shóden (-dna -o) adj. di, da raduno; di, da comizio:
    shodni govor discorso da comizio
  • short1 [šc:t] pridevnik
    kratek, majhen; nizek
    prozodija nenaglašen
    figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
    figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

    at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
    for short zaradi kratkosti
    on short commons slabo hranjen
    little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
    nothing short of nič manj kot, skoraj
    a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
    a short way off ne daleč proč
    short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
    short of breath zasopel, nadušljiv
    short of cash brez gotovine
    short circuit elektrika kratek stik
    short cut bližnjica
    short date kratek rok
    short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
    short of hands brez zadostne delovne sile
    short rations pičli obroki
    a short sea kratki (morski) valovi
    short sight kratkovidnost
    a short memory kratek spomin
    short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
    short story novela
    short temper razvnemljivost, nagla jeza
    short ton mera za težo (907,20 kg)
    short weight slaba vaga
    a short time ago pred kratkim
    to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
    to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
    to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
    the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
    I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
    we are short of goods nimamo robe
    the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
    the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
    it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
    it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
    to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
    his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
    to make short work of hitro opraviti z
    to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
    I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
    to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
    to grow shorter zmanjšati se
    to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
    to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv
  • skleníti to decide, to take a decision; to make up one's mind; to resolve, to be resolved, to form a resolution; to determine; (končati) to close, to terminate, to conclude

    skleníti mir to make peace
    sklenil je, da bo še malo počakal he resolved to wait a little longer
    skleníti pogodbo to make a contract, to contract
    skleníti račun to close an account
    skleníti svoj govor s temi besedami to conclude one's speech with these words
    trdno so sklenili (so odločeni), da nas bodo uničili they are bent on ruining us
    skleníti mednarodno pogodbo to conclude an international treaty
  • skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

    1. congiungere, unire, chiudere:
    skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
    skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

    2. chiudere, stringere:
    skleniti pest stringere il pugno

    3.
    skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
    z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

    4. (končati) concludere:
    skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
    skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

    5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
    iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
    filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
    sklepati s sofizmi sofisticare

    6. stipulare, contrarre:
    skleniti pogodbo stipulare un contratto
    sklepati prijateljstva contrarre amicizie
    skleniti posel concludere un affare
    jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
    skleniti zavezništvo allearsi (con)
    jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
    sklepati kompromise patteggiare
    sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
    skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

    7. decidere:
    sklenil je oditi decise di andarsene
  • sklépen concluding, final; anatomija articular

    sklépenni govor concluding speech
    sklépenni revmatizem medicina articular rheumatism
    sklépenno vnetje medicina arthritis
  • sklépen final, de clôture; articulaire

    sklepna bilanca bilan moški spol de clôture (ali final)
    sklepni govor discours moški spol (ali allocution ženski spol) de clôture
    sklepni račun compte final, bilan moški spol
    sklepna seja séance ženski spol de clôture, dernière séance
    sklepni revmatizem (medicina) rhumatisme moški spol articulaire
  • sklépen (-pna -o) adj.

    1. anat. articolare:
    anat. sklepna čašica glena, glene
    sklepna glavica condilo
    sklepna tekočina sinovia
    sklepna vez legamento

    2. (zaključen) conclusivo, finale:
    žel. sklepni signal fanalino di coda
    žel. sklepni vagon vettura di coda
    lit. sklepna kitica commiato
    jur. sklepna obrazložitev comparsa conclusionale
    sklepni govor arringa
    muz. sklepni del stretta
    ekon. sklepni (zaključni)
    račun bilancio consuntivo
    mat. sklepni račun calcolo deduttivo
  • sklépen final

    sklepni akord acorde m final
    sklepna bilanca balance m final
    sklepna beseda última palabra f
    sklepni govor discurso m de clausura
    sklepno poročilo comunicado m final
    sklepni račun cuenta f final, balance m final
    sklepna seja (slovesnost) sesión f (ceremonia f) de clausura
    sklepni revmatizem reuma m (ali reúma m) articular
  • sklepna beseda stalna zveza
    pravo (zaključni govor) ▸ zárszó
    Sopomenke: zaključna beseda
  • skováti (skújem) perf.

    1. forgiare; coniare:
    skovati denar coniare monete
    skovati orodje forgiare arnesi

    2. pren. forgiare, plasmare:
    skovati prijateljstvo, značaj forgiare un'amicizia, il carattere

    3. coniare; ekst. accomodare, rabberciare:
    skovati izraz, besedo coniare un termine, una parola
    skovati govor rabberciare un'allocuzione

    4. pren. tessere, tramare:
    skovati zaroto tessere le fila di una congiura, tramare una congiura
    skovati prevare tessere inganni

    5. pren.
    skovati dobiček trarre profitto
  • slavílen (-lna -o) adj. celebrativo, encomiastico, magnificatore, esaltatore; ekst. agiografico:
    ekst. slavilna pesem canto celebrativo, epinicio
    slavilni govor panegirico
  • slavnost|en (-na, -no) feierlich, festlich; Fest- (kosilo/večerja das Festmahl, glasba die Festmusik, izvedba die Festaufführung, koračnica der Festmarsch, maša die Festmesse, razsvetljava die Festbeleuchtung, seja die Festsitzung, govor die Festrede, die Festansprache, govornik der Festredner, koncert das Festkonzert, sprevod der Festaufzug, Festzug, darilo das Festgeschenk, die Festgabe)
    slavnostno otvoriti/odpreti einweihen