Franja

veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
naj velja, kar hoče! cost what it may!
veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
isto velja za vas the same holds good for you
hoteti veljáti za... to set oneself up as...
ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
velja (za) dva meseca valid for two months
veljá! agreed!, it's a deal!
ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance

veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

ne veljati (o denarju) no tener valor
veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
veliko veljati valer mucho
veljati (kaj) pri korn valer con alg
veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
veljati za dva valer por dos
to ne velja! ¡eso no vale!
to ne velja nič eso no vale nada
koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
pogodba ne velja el contrato no es válido
veljati mnogo denarja costar mucho dinero
veljati ogromno denarja costar un dineral
to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón

verjetnostni račun stalna zveza
1. matematika (o področju) ▸ valószínűségszámítás
Cantor je razvijal "teorijo množic", Gauss pa verjetnostni račun. ▸ Cantor kidolgozta a „halmazelméletet”, Gauss pedig a valószínűségszámítást.
Kot spreten in dober računalničar se seveda spozna tudi na verjetnostni račun. ▸ Képzett és jó informatikusként természetesen ismeri a valószínűségszámítást is.

2. matematika (o postopku) ▸ valószínűségszámítás
Za oceno potrebnih redundančnih zmogljivosti, ki bi nadomestile izgubo prometa ob izpadu, uporablja verjetnostni račun. ▸ Valószínűségszámítással becsüli meg a szükséges redundáns kapacitást, amellyel kompenzálnák a forgalomkiesést üzemhiba esetén.
Po verjetnostnem računu se rodi na dva milijona ljudi le eden z inteligentnim količnikom nad 180, ki je sposoben za izjemne dosežke. ▸ A valószínűségszámítás szerint csak minden második ember születik 180 feletti intelligencia-hányadossal, amellyel kiemelkedő teljesítményt lehet elérni.

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

vipère [vipɛr] féminin gad; figuré zlobna oseba

vipère à corne modras
langue féminin de vipère (figuré) strupen jezik
morsure féminin de la vipère gadji pik
il a été mordu par une vipère gad ga je pičil
nid masculin de vipères gadje gnezdo; zbirališče hudobnih in okrutnih ljudi
la vipère a deux dents à venin gad ima dva strupena zoba, strupnika

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.

visók haut, élevé; grand, de grande (ali haute) taille (ali stature) ; figurativno haut placé, de haut rang, éminent, sublime

visoka cena prix élevé
visoki čevlji chaussures montantes
visoki C (glasba) do₆ (do six)
visoki komisar Haut-Commissaire moški spol
visoki uradnik haut fonctionnaire
visoka šola haute école
doseči visoko starost atteindre un grand âge
biti dva metra visok avoir deux mètres de haut, être haut de deux mètres
kako visoka je ta gora? quelle est la hauteur de cette montagne?
kako visoka je vsota? à combien se monte la somme?

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vōlta¹ f

1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg

2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)

3. aero pentlja, luping

4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)

5. volta (ples)

6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera

8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko

vote¹ [vóut] samostalnik
volilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet
zastarelo zaobljuba, vroča želja, molitev

the vote volilna, glasovalna pravica
Army vote izglasovani krediti za vojsko
vote (of credit) v parlamentu izglasovani krediti
the casting vote odločujoči glas
floating vote (negotovi) glasovi nevtralnih poslancev
the Socialist vote socialistični glasovi
a vote of confidence glasovanje o zaupnici
women have the vote ženske imajo volilno pravico
women have been granted the vote ženskam so dali volilno pravico
to cast vote glasovati, oddati glas
to count the votes prešteti (volilne) glasove
to get out the vote pregovoriti volilce, da glasujejo
to give one's vote to (ali for) oddati svoj glas, glasovati za
the Labour vote will increase at the next election delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvah
to have a vote imeti pravico do glasovanja
to propose a vote of thanks to the speaker predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govorniku
to put s.th. to the vote dati kaj na glasovanje
the Government received a vote of confidence vlada je dobila zaupnico
to split one's vote glasovati za dva ali več
to take a vote on a question glasovati o nekem vprašanju

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vsakodneven pridevnik
1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napiZačelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
Sopomenke: dneven

2. (običajen) ▸ mindennapiVečina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?

vsaksében (-bna -o) adj. a parte; disparato; discosto, diverso:
dva politična sistema sta precej vsaksebna due sistemi politici assai diversi (tra loro)

which [wič] pridevnik & zaimek
kateri, -a, -o; kar

all which vse, kar
he lied, which did not surprise me zlagal se je, kar me ni presenetilo
she stayed two months, during which time... tu je ostala dva meseca in med tem časom...
he thinks so, in which he is right on tako misli, v čemer ima prav
that which to, kar
choose which you like! izberi, kar hočeš!
and which is still worse... in kar je še slabše (hujše)...

yacht [jɔt]

1. samostalnik
navtika jahta; (športna) jadrnica, jadralni, dirkalni čoln

yacht club jadralski klub

2. neprehodni glagol
peljati se, pluti na jahti; jadrati; tekmovati v jadranju

to spend two days yachting jadrati dva dni po morju

yoke¹ [jóuk] samostalnik
jarem; volovska vprega
arhaično jutro (zemlje)
figurativno hlapčevstvo, sužnost, podvrženost; obveznost

yoke of oxen jarem volov, par volov
two yoke of oxen dva para volov
yoke of matrimony zakonski jarem
to bring under the yoke, to submit to a yoke podjarmiti, zasužnjiti
to come under the yoke priti pod jarem
to endure the yoke prenašati, nositi jarem
to pass under the yoke zgodovina iti, skloniti se pod jarmom (o premagancu)
to send under the yoke podjarmiti
to shake off the yoke otresti se jarma

zákrpa ž zaplata: gora zakrpa od rupe; našla vreća -u našla sta se dva enaka; biti svakoj vreći zakrpa

zaléči¹ (-léžem) perf.

1. bastare, esser sufficiente; servire:
zdravila niso zalegla le medicine non sono servite

2. valere:
on zaleže za dva delavca equivale a due lavoratori, fa quanto due lavoratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekdaj je denar kaj zalegel una volta il denaro serviva a qcs., aveva un valore
denar mu nič ne zaleže è bravo solo a spendere e spandere, ha le tasche bucate