Franja

superō -āre -āvī -ātum (superus)

I. intr.

1. kvišku moleti, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, štrleti, moleti nad čim, starejše premolevati, nadviševati: superavit gravidus armatis equus Enn. ap. Macr., commodum radiosus sese sol superabat ex mari Pl., ripisque superat mihi … pectus Pl., (sc. angues) superant capite et cervicibus altis V., superat foliis oleaster V., superat agger ad auras Stat.; metaf. zmagati (zmagovati), nadvladati (nadvladovati), prevladati (prevladovati), (pre)obvladati, (pre)obvladovati, biti močnejši od koga
a) kot voj. t.t.: nostra superat manus Pl., superavit postea Cinna cum Mario Ci., quibuscum saepenumero Helvetii congressi … plerumque superarint C., superare non minus consilio quam gladio C., per biduum equestri proelio C., cum videret hostes equitatu superare N., superare navibus Auct. b. Alx., numero hostis, virtute Romanus superat L., cum aliis partibus multitudo superaret Latinorum L.
b) v nevojaškem pomenu: superat sententia Sabini C., tantum superantibus malis L., quoniam superat fortuna V., iamiam fata superant V. kaže svojo moč, totidem formā superante iuvencae V. neprekosljive (brezprimerne) lepote, superante salo V., victor superans animis V. prekipevajočega poguma, unde salo superant venti Pr., si superaverit morbus Plin. iun. če se razpase, če se razširi; od tod adj. pt. pr. v komp. superantior (bolj) razpasujoč se, šireč (razširjajoč) se: ignis Lucr.

2. (pre)ostajati kaj = veliko (obilo) biti česa, obilovati, obiljevati, v izobilju biti na voljo (razpolago) kaj, biti odveč kaj, biti preveč česa: de eo, quod ipsis superat, aliis gratificari Ci., cui deest an cui superat? Ci., quis … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad necessaria deesse? S., cui quamquam virtus, gloria atque alia optanda bonis superabant, tamen … S., eum otium superat L., superante multitudine L., si superant fetus L., superat gregibus dum laeta iuventas V. ko črede prekipevajo od bujne moči, superat tener omnibus umor V., umor superabat in arvis Lucr., antiquae gentis superant tibi laudes Tib.

3. (kot ostanek) osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti še na voljo (razpolago): aetas huic si superet mulieri Pl., si quod superaret pecuniae retulisses Ci., quaeve humana superant S. fr., res … , quae Iugurthae … superaverant S. izvršitev (izpeljava) katerih je bila za Jugurto prevelik zalogaj (prezahteven podvig), nihil ex raptis in diem commeatibus superabat L., quid igitur superat, quod purgemus … ? L., si de quincunce remota est uncia quid superat? H., superet modo Mantua nobis V., amissa solus palma superabat Acestes V., pars quae sola mei superabit corporis Tib., sex superant versus Pr.; occ. v zvezi z abl. vitā in pesn. brez njega ostati (še) živ, še živeti, preživeti: uter eorum vitā superavit C., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., quid puer Ascanius? superatne et vescitur aurā? V.; z dat.: captae superavimus urbi V. —

II. trans.

1. premagati (premagovati) = iti čez kaj, preiti (prehajati), priti (prihajati), (pre)peljati se, voziti se, (pre)plavati čez kaj ali preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prebroditi, plavati čez kaj, preplavati kaj, prepluti ipd.: temo superat stellas Enn. ap. Varr., superare Alpes L., Alpes cursu Lucan., iugum, montīs, limen V., munitiones L., fastigia tecti ascensu V. zlesti, povzpeti se na zatrep, iti (stopiti) kvišku na zatrep, fossas V. ali saltu viam V. ali retia saltu O. preskočiti, locum priorem V. prednje (prvo) mesto dobiti (doseči), tantum itineris T. prehoditi, prepotovati, flumina Cu., amnem adversum remis V. veslati po reki proti toku, aequor O., mare Sen. tr., fluvium Lucan. preplavati; metaf. (o neživih subj.) dvigniti (dvigati, dvigovati) se nad kaj, vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, preseči (presegati, presezati): (sc. tempestas) summas ripas fluminis superavit C. neurje (= silno deževje) je poplavilo … , quae (sc. turris) superare fontis fastigia posset Hirt., superantne cacumina (sc. Parnassi) nubes O., iubae (sc. anguium) superant undas V., posterior partus superat mensurā priores O.

2. čez kaj ali preko česa priti, iti, prodreti (prodirati), seči (segati), preiti (prehajati), prehoditi, prepotovati: regionem Ci., regionem castrorum C., cursu insidias circa ipsum iter locatas L., clamor … superat inde castra hostium L. se razlega daleč čez … ; poseb. kot navt.t. t. pluti (ladjati, voziti se) mimo česa, objadrati kaj, obpluti, obladjati kaj, pluti ob čem, mimo česa, okoli česa: promunturium (promuntorium) Luc. ap. Serv., L., Auct. b. Afr., T., Pachynum L., Euboeam N., fontem, saxa Timavi V.

3. metaf.
a) koga ali kaj (v čem) prehite(va)ti, prestreči (prestrezati, prestregati), nadkriliti (nadkriljevati), prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): etsi non dubitabam, quin hanc epistulam multi nuntii, fama denique ipse suā celeritate esset superatura Ci. ep., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut facile intellegi posset pari modo superaturum omnes in ceteris artibus N., ut (sc. Pyraei portus) ipsam urbem dignitate aequiperaret, utilitate superaret N., qui omnes homines supero Pl., superare aliquem virtute, doctrinā, arte dicendi Ci., qui summam spem civium … incredibili virtute superavit Ci., superare aliquem dignitate vitae, ingenio, omnes splendore N., omnes scelere L., aliquem avaritiā L., Alpium foeditatem L., aliquem nobilitate O., ferrum duritiā O., Phoebum canendo V., Marsya … Mygdoniam Phoebi superatus pectine loton Sil., ne sumptus fructum superet Varr., sententia numero … superata Gell. preglasovano.
b) premagati (premagovati) koga, zmagati (zmagovati) nad kom, nadvladati (nadvladovati) koga, obvladati (obvladovati) koga, prevladati (prevladovati) nad kom, preobvladati koga, biti močnejši od koga, zmoči (zmagati) koga, užugati koga, ugnati koga α) kot voj. t.t.: Eutr., Fl. idr., hostes Pl., C., Hirt., alicuius ductu hostes C., hostes proelio C., Mysios S., apud Leuctra Lacedemonios N., bello Asiam N., quem (sc. ducem) neque consilio neque copiis superare possent N., clam ferro incautum superat V., quos (sc. hostes) nemo posse superari ratust (= ratus est) Pl., ita triumpharunt, ut ille (sc. Mithridates) pulsus superatusque regnaret Ci., maximas nationes … pulsas superatasque esse C., bello superatos esse Arvernos et Rutenos a[b] Q. Fabio Maximo C., bello superatus Amyntor O., Persas acie a suis esse superatos Cu., superati virtute illius Cu. β) v nevojaškem pomenu: Amm. idr., aliquem dolis Pl., quem nemo ferro potuit superare nec auro Enn. ap. Ci., morbus haud saepe quemquam superat S., superare aliquem donis V. utešiti, pomiriti, quorum fletu et desperatione superatus Eutr. omečen, omehčan; z neživimi obj.: si erum videt superare amorem Pl., quodsi meam spem vis improborum fefellerit atque superaverit Ci. (Orat. in Catilinam IV 23; po drugih je superaverit intr. = če prevlada), varietates autem iniuriasque fortunae facile veterum philosophorum praeceptis instituta vita superabat Ci., milites … labore haec omnia superaverunt C., falsa (laži) vita moresque mei superant S. pobijajo, quam (sc. necessitatem) ne dii quidem superant L., superare labores, casūs omnīs, iram votis V., difficultates Vell.

súplica ženski spol prošnja

conseguir a fuerza de súplicas doseči s prošnjami, izprositi, izmoledovati

svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
svobôda govora freedom of speech
svobôda tiska freedom of the press
svobôda vestí liberty of consience
svobôda morij freedom of the seas
osebna svobôda individual liberty
pesniška svobôda poetic licence
politična svobôda political liberty
boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
verska svobôda religious freedom
državljanska svobôda civil liberty
svobôda opredelitve freedom of choice
boriti se za svobôdo to fight for freedom
biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

šolska starost ženski spol das Schulalter (doseči erreichen)

špík pico m , cima f , cumbre f

priti na, doseči špik llegar a la cumbre

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

tailler [taje] verbe transitif rezati; obrezovati, prirezati; urezati; ostriči (lase); (u)krojiti; (ob)sekati; (iz)klesati; technique obdelati, ostružiti; vieilli obdavčiti; populaire

se tailler zbežati, oditi
tailler une bavette (figuré) poklepetati, pokramljati
tailler au ciseau izrezati z dletom
tailler des arbres fruitiers obrezati sadno drevje
tailler un crayon ošiliti, priostriti svinčnik
tailler des croupières à quelqu'un delati komu težave
tailler un diamant (o)brusiti diamant
tailler en pièces une armée popolnoma razbiti, poraziti vojsko
tailler en pointe ošiliti
tailler la soupe rezati drobljance v juho
tailler un veston dans un pardessus ukrojiti suknjič iz povišnika
se tailler la part du lion (figuré) pridržati si najboljši in največji de(lež)
se tailler un succès doseči bleščeč uspeh

tappa f

1. postanek, postaja:
fare una tappa postati, počivati

2. etapa:
corsa a tappe šport etapna dirka
tappa a cronometro šport etapa na kronometer
tappa di montagna šport gorska etapa
bruciare le tappe pren. hitro uspeti, naglo si utreti pot navzgor
vincere una tappa šport doseči etapno zmago, zmagati na etapi

3. pravo faza, stopnja (procesa)

telefóničen telefónico

telefonično por teléfono
doseči koga telefonično comunicar por teléfono con alg
poklicati koga telefonično llamar a alg por teléfono

téléphone [-fɔn] masculin telefon

téléphone privé, public, routier zasebni, javni, avtomobilski telefon
téléphone au taximètre javni telefon na kovanec
abonné masculin au téléphone telefonski naročnik
annuaire masculin du téléphone, des Téléphones telefonski imenik
bureau masculin du téléphone central masculin du téléphone telefonski urad, centrala
coup masculin téléphone, numéro masculin de téléphone telefonski klic, številka
par téléphone telefonična
mon téléphone est en dérangement moj telefon ne dela, je pokvarjen
appeler quelqu'un au téléphone, donner un coup de téléphone à quelqu'un telefonirati komu
avoir le téléphone imeti telefon
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane

tentative [tɑ̃tativ] féminin poskus

dernière, suprême tentative zadnji, skrajni poskus
vaines tentatives jalovi poskusi
tentative de conciliation, de corruption, d'extorsion, de fuite, de meurtre, de suicide poskus sprave, podkupovanja, izsiljevanja, pobega, umora, samomora
tentative de record poskus za dosego rekorda
faire une tentative auprès de quelqu'un skušati kaj dobiti, doseči pri kom

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

timbale [tɛ̃bal] féminin, musique

1. pavka, bobnica

2. kovinska čaša; kuhinjski módel okrogle oblike

timbale en argent srebrna čaša
décrocher la timbale (familier) doseči pomemben uspeh, najbolje se odrezati

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

tiro moški spol met, lučaj; strel, streljanje, streljaj; strelišče; tarča; vrv, konopec; prepih; vprega; širina (blaga); figurativno zbadljivka; jašek

tiro al arco streljanje z lokom
tiro con bala strel
tiro al blanco streljanje na tarčo
tiro de combate ostro streljanje
tiro errado zgrešen (prazen) strel
tiro de pichón streljanje na golobe (šport)
campo de tiro strelišče
ejercicio de tiro strelska vaja
a tiro na streljaju
acertar el tiro zadeti, pogodili; svoj cilj doseči
errar (ali marrar) el tiro ne zadeti, zgrešiti, ne pogoditi; zmotiti se
pegarse un tiro pognati si kroglo v glavo
poner el tiro voz zapreči
le va (ali sienta) como un tiro (pop) pristoji mu kot kravi sedlo
la estufa no tiene tiro peč ne vleče
tiros pl Arg naramnice
ni a tiros (fig) za nobeno ceno
acribillado a tiros prerešetan od strelov
matar a tiro ustreliti (do smrti)
muerto a tiros (ali de un tiro) ustreljen
pegarle a uno cuatro tiros ustreliti koga

titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

à titre de (v svojstvu) kot
à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
à bon titre z vso pravico
à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
à ce titre zaradi tega
au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
à titre d'acompte kot naplačilo
à titre bénévole prostovoljno
à titre définitif (za) stalno
à titre d'essai kot poskus, poskusno
à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
à titre d'exemple kot primer, za primer
à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
à titre d'indemnité kot odškodnina
à titre d'information za informacijo, na znanje
à titre individuel posamezno, poedino
à titre d'office uradno
à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
à titre de prêt kot posojilo
à titre provisoire začasno, provizorno
à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
titre de créance zadolžnica
titre d'obligation obligacija, obveznica
titre de permission dopustnica (listina)
titres pluriel de transport prevozni dokumenti
marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
professeur masculin en titre titularni, redni profesor
remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju