Franja

rein¹ [réin] samostalnik
vajet, uzda, brzda, oglavnik, povodec; brzdanje, krotenje; nadzor(stvo)

to allow rein to one's joy ne brzdati (zadrževati) svojega veselja
to assume (to take) the reins of government prevzeti vlado
to draw (to pull up) rein pritegniti vajeti, zadržati (ustaviti) konja; ustaviti se; opustiti poskus
to drop the reins izpustiti vajeti iz rok
to give a horse the rein(s) popustiti konju vajeti
to give rein to one's whim popustiti, dati prosto pot svoji kaprici (muhavosti)
to hold the reins imeti, držati (trdno) vajeti, figurativno držati položaj v rokah
to keep a tight rein on (s.o.) imeti (koga) krepko na vajetih, brzdati, dajati malo svobode

relâche [-lɑš] masculin, féminin prekinitev, pavza, odmor; postanek (v vmesnem pristanišču)

jour masculin de relâche (théâtre) dan, ko ni predstave
il y a relâche (théâtre) ni predstave; zaprto
faire relâche au mois d'août ne dajati predstav v avgustu
se donner relâche napraviti pavzo (pri delu), počivati
ne pas donner de relâche à quelqu'un ne dati miru komu
prendre un peu de relâche malo si oddahniti
travailler sans relâche delati nepretrgoma

renseignement [rɑ̃sɛnjmɑ̃] masculin obvestilo, informacija; poročilo, podatek (sur o); poizvedovanje; pluriel poročila, vesti

renseignements pluriel météorologiques vremensko poročilo
agent masculin de renseignements tajni agent, vohun
aviation féminin de renseignement letalstvo za rekognosciranje, izvidniška aviacija
guichet masculin, bureau masculin de renseignements okence za informacije, informacijski urad
service masculin de renseignements obveščevalna služba
recherche féminin de renseignements anketa
pour renseignements s'adresser ici (podrobnejše) informacije se dobé tu
donner, fournir des renseignements dajati informacije, informirati
donner un faux renseignement à quelqu'un dati komu napačno informacijo, napačno koga informirati
chercher un renseignement dans un dictionnaire poiskati podatek v slovarju
prendre des renseignements poizvedeti, informirati se (sur o)
recueillir des renseignements (militaire) zbrati izvidniške podatke, poročila

répétition [repetisjɔ̃] féminin ponovitev, ponavljanje; inštruktorska ura; théâtre, musique skušnja

répétition générale, en costume (théâtre) glavna skušnja, generalka
fusil masculin, montre féminin à répétition puška, ura repetirka
donner des répétitions inštruirati, dajati privatne učne ure
mettre une pièce en répétition začeti vaditi kako igro
la pièce est en répétition (théâtre) igro vadijo
prendre des répétitions jemati ure pri inštruktorju

resistance [rizístəns] samostalnik
odpor, odpornost (to do)
upor, upiranje
fizika odpornost, upor (to proti)
rezistenca

the resistance politika odporniško gibanje
in resistance to iz odpora do
resistance (movement) odporniško gibanje
passive resistance pasivna rezistenca
to meet with vigorous resistance naleteti na močan odpor
to offer resistance nuditi, dajati odpor
to overcome the resistance of the air premagati zračni upor
to take the line of least resistance iti po poti najmanjšega odpora

result¹ [rizʌ́lt] samostalnik
rezultat, (dober) izid (tudi matematika)
uspeh; plod, sad; posledica, posledek, učinek; konec; zaključek; (končni) izsledek

without result brezuspešen, brezploden, jalov
the results of the war (of a sickness) posledice vojne (bolezni)
to yield results dajati dobre rezultate

rezultát result; (učinek) effect; (posledica) consequence; upshot; (izid) outcome, issue, šport result, (final) score

brez rezultáta (uspeha) without result
pregled rezultátov survey of the results
dajati dobre rezultáte to yield good results, (slabe rezultáte meagre ali ZDA meager results)
pregledati rezultáte to survey the results
rezultáti so nas razočarali we found the results disappointing
kakšen je rezultát tekme? what's the result (ali final score)?

rítem rhythm

plesni rítmi pl dance rhythms pl
življenjski rítem vital rhythm
imeti čut za rítem to have a sense of rhythm
nauk o rítmu rhythmics pl (s konstr. v sg)
dajati rítem to rhythmize

running¹ [rʌ́niŋ] samostalnik
tek, tekanje, tekmovanje v teku, dirka, tekma (tudi figurativno)
moč ali sposobnost za tek; upravljanje, vódenje, nadzor(stvo); predor

in the running ki ima upanje na uspeh v tekmi
running of the nose nahod
running of a blockade prebitje, predor blokade
running of a machine strežba stroja
to be out of the running šport zaostati v teku, ne imeti upanja na uspeh, na zmago; ne priti v poštev (for za)
to make the running voditi (v teku), dajati tempo
to put s.o. out of running šport izriniti koga iz tekmovanja
to take (up) the running prevzeti vodstvo (v teku, dirki)

rythme [ritmə] masculin ritem; ubranost, umerjenost; (pesniška) mera

rythme cardiaque bitje srca
rythme respiratoire dihalni ritem
rythme endiablé besen, peklenski ritem
accroître le rythme de la production dans une usine povečati ritem proizvodnje v tovarni
changer de rythme spremeniti ritem
marquer le rythme dajati ritem
rythme de la vie moderne ritem modernega življenja

sád fruto m ; producto m ; resultado m

prepovedan sad fruto prohibido
prvi sadovi las primicias
dajati (donašati) sadove dar (llevar) fruto

salarier [salarje] verbe transitif nagrajevati (plačati) s plačo

salarier un domestique dajati plačo služabniku

sȃt m, mest. na sátu, mn. sátovi sátōvā in sâti sátī (gl. sahat) ura: zidni, džepni, ručni, sunčani, pješčani sat; električni, kremeni, sinhroni sat; policijski sat; došao mu je suđeni sat bije mu zadnja ura; davati satove dajati ure, instruirati; vidim koliko je sati; pet minuta prije dvanaest sati

sávjetovati -ujēm (ijek.), sávetovati -ujēm (ek.)
I. svetovati: savjetovati komu što svetovati komu, dajati komu nasvete; savjetovati koga pomagati komu z nasvetom, nasveti
II. savjetovati se posvetovati se: savjetovati se s kim

Schützenhilfe, die, Schützenhilfe leisten dajati podporo, negativ: dajati potuho

scōpa¹ -ae, f (gl. scamnum)

1. vejica, odrastek, mladika, poganjek, prot(ek), svežica: scopa regia ali pl. scopae regiae PLIN. (bot.) kozji rep, metlika ali divje konoplje (Chenopodium scoparia LINN.); češče pl. o vejicah, odrastkih raznih rastl.: NAEV. AP. P. F., CAT., PLIN. idr., tentoriolis ex arundinibus scopisque contextis AUCT. B. AFR.

2. meton. pl. scōpae -ārum, f
a) metla: Q., PLIN., MART. idr., cape illas scopas, converre PL., unae scopae VARR. ena metla, vilibus in scopis ... quantus consistit sumptus? H., argentum ... scopis coepit everrere PETR.; sg.: scopabo eam in scopa terens VULG.; preg.: scopas dissolvere CI. metlo dajati narazen = delati nered; od tod scopae solutae CI. EP. narazen dana (raztrgana, razcufana, razcefrana) metla = bebast in zanikrn (malovreden) človek.
b) sveženj (butara) protja: VEG.

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

segno m

1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se

2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki

3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero

5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno

6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa

7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru

semafór semaphore; (cestni) stop-go sign, trafficlight (s pl)

voziti skozi rdečo luč semafórja to go through a red light, ZDA to run a red light, to run a stop sign (ali a stop light), to shoot the traffic lights
dajati znake s semafórjem to semaphore

seña ženski spol znamenje, znak, kretnja; geslo; signal

señas pl osebni opis; naslov (na pismu)
señas personales osebni opis
cambio de señas sprememba naslova
a mis señas na moj naslov
por señas z znaki, s kretnjami
por las señas po vseh znakih, po vsem videzu
dar señas (pobliže) opisati
¡enviar a las nuevas señas! poslati za naslovnikom!
hacer señas znake dajati, kretnje delati, pomigniti
poner las señas napisati naslov