Franja

Zadetki iskanja

  • kralj Matjaž stalna zveza
    (junak ljudskih pripovedk) ▸ Mátyás király
    Ob vrnitvi so si ogledali še jamo kralja Matjaža in se vrnili domov. ▸ Amikor visszajöttek, felkeresték Mátyás király barlangját, majd hazatértek.
    Vsem je znana povest, da na Koroškem počiva kralj Matjaž, ki je bil dober kralj. ▸ Közismert a monda, amely arról szól, hogy Koroška vidékén nyugszik Mátyás király, aki jó király volt.
  • krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje
  • kúp1 (nakup) purchase

    dober kúp a bargain
    slab kúp a bad (ali hard, losing) bargain
    biti dober kúp to be cheap
  • kúp marché moški spol , prix moški spol

    dober kup bon marché
  • kúp2 compra f

    dober, cenen kup barato m
    povraten kup readquisición f
    kup na čez compra f en globo (ali en conjunto)
    priložnostni kup compra f de ocasión (ali de lance)
    kup za gotovino compra f al contado
  • kurativa samostalnik
    1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
    Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
    Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.

    2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
    In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
    S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság.
  • lama1 f rezilo:
    lama a doppio taglio pren. dvorezni meč
    buona lama dober borilec, mečevalec
  • lame1 [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica

    lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
    lame d'or zlata pena
    lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
    une fine lame (figuré) dober mečevalec
    visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz
  • lead3 [li:d] samostalnik
    vodenje, vodstvo
    šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
    gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
    karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
    elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

    under s.o.'s lead pod vodstvom koga
    to be in the lead of biti na čelu, voditi
    to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
    to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
    šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
    figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
    to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
    to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
    one minute's lead ena minuta naskoka
    karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
    karte to return lead vreči karto iste barve
  • lecfor moški spol bralec; predavatelj, lektor

    buen lecfor de almas dober poznavatelj ljudi
  • leçon [ləsɔ̃] féminin lekcija; učna ura; nasvet, poduk, svarilo; ukor; pluriel pouk

    leçon d'allemand, de mathématiques, de gymnastique nemška, matematična, telovadna učna ura
    leçon de choses nazorni pouk
    leçon particulière privatna učna ura
    c'est une leçon! tega ne bom rekel še enkrat!
    donner des leçons particulières à un élève faible instruirati slabega učenca
    donner, prendre des leçons dajati, jemati učne ure
    faire la leçon à quelqu'un komu povedati, kaj mora napraviti; komu svoje mnenje povedati
    donner, recevoir une bonne leçon dati, dobiti dober pouk, dobro lekcijo
    infliger une terrible leçon à quelqu'un koga ostro ukoriti
    réciter sa leçon (figuré) verno ponoviti, kar nam je ukazano reči
    servir de leçon à quelqu'un rabiti komu za pouk, za svarilo
    que cela vous serve de leçon! dajte si to dopovedati!
    suivre les leçons d'un professeur obiskovati učne ure, predavanja kakega profesorja
    tirer leçon de quelque chose (na)učiti se iz česa
  • lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

    le contrat me lie pogodba me veže
    lier conversation začeti pogovor
    lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
    lier une sauce zgostiti omako z moko
    lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
    avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
    j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
    j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
    lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
    être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
    être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    se lier zavezati se, povezati se
    lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari
  • ljubezenski pridevnik
    1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmes
    ljubezenska zgodba ▸ szerelmi történet
    Moja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.
    ljubezenska pesem ▸ szerelmes dal
    ljubezenska drama ▸ szerelmi dráma
    ljubezenska tematika ▸ szerelmes téma
    ljubezenska čustva ▸ szerelmi érzések, szerelem érzései
    ljubezensko pismo ▸ szerelmes levél
    ljubezenska afera ▸ szerelmi viszony
    Kot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.
    ljubezenska pustolovščina ▸ szerelmi kaland
    ljubezensko razmerje ▸ szerelmi viszony
    ljubezensko življenje ▸ szerelmi élet
    Moje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.
    ljubezenske težave ▸ szerelmi gondok
    ljubezenski film ▸ szerelmes film
    ljubezenska poezija ▸ szerelmi költészet
    ljubezenska zveza ▸ szerelmi viszony
    ljubezenski odnos ▸ szerelmi viszony
    Verjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
    Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde

    2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmes
    ljubezenski prizor ▸ szerelmes jelenet
    V filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.
    ljubezenski akt ▸ szerelmi aktus
    Strasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba.
  • ljubeznív kind, amiable; affectionate, kind-hearted, friendly; polite; gentle

    bodi tako dober in zapri vrata! would you mind closing the door?, have the kindness to shut the door!
  • ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

    1. pl. ➞ → človek

    2. Leute množina, Menschen množina
    mali ljudje kleine Leute
    pomembni ljudje Leute von Rang
    preprosti ljudje schlichte Leute
    vsi ljudje alle Welt, alle Leute
    v redu ljudje ordentliche Leute
    kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
    (dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
    (dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
    množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
    skupina ljudi die Menschengruppe
    spomin za ljudi das Personengedächtnis
    dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
    iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
    spraviti med ljudi unter die Leute bringen
    med ljudmi unter den Leuten/Menschen
    poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
    zaradi ljudi der Leute wegen

    3.
    mnogo/malo ljudi viele/wenige

    4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
    kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?
  • lóv -a hunt, hunting; chase; (s puško) shooting

    na lóv, -au za... out hunting for...
    divji lóv, -a poaching
    lóv, -a na jelenjad deer-stalking
    lóv, -a na veliko divjad big-game hunting
    lóv, -a na jerebice partridge-shooting
    lóv, -a na lisico foxhunting
    lóv, -a na merjasca boarhunting, (s kopjem) pigsticking
    lóv, -a s sokolom hawking
    lóv, -a za efekti (figurativno) staginess
    dovolilnica za lóv, -a shooting licence
    začetek lóv, -aa the first day of the shooting season
    iti na lóv, -a to go out shooting, (na konju) hunting, to hunt, (s psi) to ride to hounds
    ste imeli dober lóv, -a? have you had good sport?
    lóv, -a se je začel the hunt is up
    živel je od lóv, -aa he lived on the game he killed
    biti na lóv, -au za avtograme to be hunting for autographs
    čas, doba prepovedi lóv, -aa close season
  • Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

    1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

    2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

    3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
    a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
    b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.
  • lučáj (-a) m lancio; tiro:
    biti oddaljen dober lučaj essere a un tiro di schioppo