Franja

dámin (-a -o) adj. di, della, da signora; di, della, da dama, donna:
šah. damin gambit gambetto di donna

damit

1. Adverb (= mit ihm/ihr) s tem, z njim/njo (za stvari)

2. Konjunktion da bi

dámski (-a -o) adj. di, da signora; per signora, per signore:
damski čevlji scarpe da donna
damski krojač sarto da donna

danklos brez zahvale, ne da bi se zahvalil

dansable [dɑ̃sabl] adjectif ki se da plesati

darováti -újem dov./nedov.
1. a dărui, a face cadou a dona, a da
2. rel. a jertfi

datable [databl] adjectif ki se mu da določiti datum

dáteljnov (-a -o) adj. di, del dattero; da datteri:
bot. dateljnova palma palma da datteri (Phoenix dactylifera)

dáti dám dov. a da, a remite, a acorda
□ dati v najem a închiria, a da cu chirie

dátljev (-a -o) adj. del dattero, da datteri:
bot. datljeva palma palma da datteri (Phoenix dactylifera)

dávnaj adv. (zdavnaj, davno) da molto tempo

dávno adv.

1. da molto tempo

2. molto tempo fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to še davno ni tako non è affatto così

débattable [debatabl] adjectif o čemer se da debatirati

debelína (-e) f

1. grossezza

2. spessore

3. agr. nareč. erba grassa, da lettiera

déchiffrable [-šifrabl] adjectif razrešljiv, čitljiv, ki se da razbrati

decilítrski (-a -o) adj. di, da 1 decilitro

décomptable [dekɔ̃tabl] adjectif, commerce ki se da odbiti (odtegniti)

dēcoquō (dēcocō, dēquoquō) -ere -coxī -coctum

1. skuhati, obariti, (z)variti: olus H., lentem in aqua marina, muliebre lac cum feniculo Plin.; sarkastično: d. corpus atque exinanire Sen. ph. telo (v znojni kopeli) obariti in (z znojenjem) zdelati, sentinam illam inferni sanguinis d. in materiam lactis laetiorem Tert. Subst. pt. pf.
a) dēcocta -ae, f (sc. aqua) nekakšna prekuhana mrzla voda, iznajdba cesarja Nerona, zvarek, prevretek: Plin., Iuv., Suet., isto dēcocta aqua: Mart.
b) dēcoctum -ī, n zdravilni prevretek: Plin.; z gen. snovi: d. balani Plin.; occ.
a) pokuha(va)ti, vkuha(va)ti: d. aliquid usque ad tertiam partem Varr., aliquid in dimidiam partem Col., acetum ad tertias Plin., d. ad quartas Col.; pars quarta argenti decocta erat L. je bila pri topljenju izhlapela; suavitas decocta Ci. omledna.
b) usušiti, (do)zoriti: Pall., acini … decocuntur in callum Plin.; pren.: aliquid decoctius audire Pers. kaj bolj „dozorelega“ = bolj izpiljenega, izbranejšega.

2. pren.
a) storiti, da se kaj izgubi: multum decoquent anni Q., d. iram Cl. storiti, da se jeza poleže, utolažiti jezo; refl. izgubiti (izgubljati) se, izginiti: res ipsa (imetje samo) iam domino decoxit Col., inertiā Caesarum … decoxit (populus Romanus) Fl., templorum vectigalia cotidie decoquunt Tert.
b) imetje koga na nič spraviti (spravljati), koga gmotno uničiti: hunc alea decoquit Pers.; nav. = svoje imetje zapraviti (pognati), priti na boben: in foro medio luci claro d. Varr., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci., tenesne memoriā praetextatum te decoxisse? Ci., d. creditori, creditoribus (upniku, upnikom v škodo) Sen. ph., Plin., minus turpe est creditori quam bonae spei decoquere Sen. ph. ne zadovoljiti.

dečáški (-a -o) adj. da ragazzi, giovanile:
dečaška razposajenost vivacità giovanile

dédčevski (-a -o) adj. da vecchio; da maschiaccio