Franja

dolgotrájen of long duration; of long standing; lasting; lengthy; livelong; long-continued

dolgotrájna bolezen a protracted illness

drhtavic|a ženski spol (-e …) medicina (tremor) das Zittern; medicina (Parkinsonova bolezen) die Zitterlähmung

drink^*1 [driŋk]

1. prehodni glagol
piti, popiti, srkati; zapiti

2. neprehodni glagol
popivati, pijančevati; nazdraviti; globoko dihati

to drink the air vdihavati zrak
to drink o.s. to death napiti se do onemoglosti
to drink hard (ali deep, like a fish) piti ko žolna
to drink a toast nazdraviti komu
to drink one's fill napiti se, kolikor komu drago
to drink the waters piti mineralno vodo (v zdravilišču)
to drink s.o. under the table spraviti koga pod mizo
to drink o.s. into an illness nakopati si bolezen s pijančevanjem

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
družinski član membro della famiglia
družinske tradicije tradizioni di famiglia
družinski grob tomba di famiglia
družinski večer serata sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družinski album album di famiglia
družinski dodatek assegni familiari
družinski grb stemma di famiglia
družinski list stato di famiglia
družinska bolezen malattia ereditaria
družinska pokojnina pensione di reversibilità
družinska posredovalnica consultorio familiare
med. družinska terapija terapia familiare
lit. družinski roman romanzo familiare
trg. družinski zavitek confezione famiglia

dulcēdō -inis, f (dulcis)

1. sladkost, sladkoba: Macr., aquarum Lucr., frugum et vini L., vini Plin., sanguinis O., nimia mellis Ap.

2. pren.
a) sladkost, slast, milina, prijetnost: Vitr., gloriae, orationis, iracundiae Ci., irae, agrariae legis L., amoris V., vocis O. blagoglasje, doctae linguae (zgovornega jezika) O., avium Corn. milo ptičje petje, cantūs Ap., carminum Vell., Ap.;
b) abs.: cum omnes sensus dulcedine omni … moverentur Ci., fructum dulcedinis capere Lucr., dulcedine laetus V.

3. occ.
a) duševna sla, mik do česa, po čem, poželenje: Cels., Plin., plebeios creandi L., praedandi L., praedae Iust., bibendi Cu., perpotandi pervigilandique insana d. Cu., d. caedum Sil. tecum loquendi Plin. iun.
b) telesna sla, mik: quae naturā bona sunt, quia dulcedine hac … carent, non cernunt satis Ci., d. faucium Sen. ph., perniciosa illa d. intus cohibita Ap.; kot bolezen = srbečica, srab: P. Veg., Aus.; od tod met.: hinientium dulcedines Laevius ap. Ap. = hippomanes 1.

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.

dušéven psychic, psychical; spiritual; mental; intellectual

dušévna hrana mental (ali spiritual) sustenance, food for the mind
dušévni bolnik mental patient, mental case, psychopath
dušévna bolezen mental disease; insanity; psychosis; psychopathy
nauk o dušévni boleznih psychopathology
zdravljenje dušévnih bolezni psychotherapy
dušévno delo intellectual (ali mental) work
dušévni delavec intellectual
dušévni mir peace (ali tranquillity) of mind
dušévna krutost mental cruelty
dušévna zaostalost mental deficiency
bolnišnica za dušévne bolezni mental hospital
dušévno stanje mental state
dušévna zasužnjenost mental slavery
dušévno obzorje mental horizon
dušévna sorodnost congeniality
dušévne zmožnosti intellectual faculties (ali powers)
dušévna svežost mental freshness, vivacity

dušéven spirituel, d'esprit, psychique, intellectuel, mental

duševno bolan aliéné (mental), atteint d'aliénation (mentale), fou
duševna bolezen maladie ženski spol mentale, aliénation ženski spol (mentale)
duševno delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
duševno stanje état moški spol mental
duševno življenje vie ženski spol intellectuelle (ali spirituelle, de l'esprit)

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

duševn|i [é] (-a, -o) psychisch, Geistes-, Seelen- (bolnik der Geisteskranke, bolezen die Geisteskrankheit, bolnica die Geisteskranke, gluhost die Seelentaubheit, lenoba die Geistesträgheit, motenost die Geistesgestörtheit, motnja die Geistesstörung, slepota die Seelenblindheit, sorodnost die Seelenverwandtschaft, stiska die Seelenangst, die Seelenqual, veličina die Seelengröße)
duševne bolečine seelische Qualen množina, der Seelenschmerz, seelischer Schmerz
duševne bolezni seelische Krankheiten, Geisteskrankheiten množina
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
duševno bolan geisteskrank
duševno moten geistesgestört
duševno soroden seelenverwandt
duševno stanje der Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage, der Seelenzustand

egíptovski (-a -o) adj. geogr. egiziano; hist. egizio, dell'antico Egitto:
egiptovske piramide piramidi egizie
bibl. egiptovsko suženjstvo schiavitù d'Egitto
med. egiptovska očesna bolezen tracoma
zool. egiptovski skakač iaculino (Jaculus jaculus)

empirer [ɑ̃pire] verbe intransitif poslabšati se; verbe transitif poslabšati

l'état du malade a empiré bolnikovo stanje se je poslabšalo
le traitement n'a fait qu'empirer le mal zdravljenje je bolezen samo (še) poslabšalo

endémičen endemic(al)

endémična bolezen endemic

endemski sifilis stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ endémiás szifilisz, járványos szifilisz

enrayer [ɑ̃rɛje] verbe transitif zavirati; zaustaviti; zajeziti; zadržati; odbiti (napad)

enrayer une maladie, la hausse des prix zaustaviti bolezen, dvig cen
s'enrayer nenadoma ne delovati (o orožju)
enrayer un champ zaorati prvo brazdo na njivi
son fusil s'est enrayé puška mu je odpovedala

epidémičen epidemic

epidémično (prislov) epidemically
epidémična bolezen epidemic disease

épidémique [-mik] adjectif epidemičen; figuré nalezljiv

maladie féminin épidémique epidemična bolezen
un besoin épidémique de liberté epidemična, nalezljiva potreba po svobodi

epilepsija samostalnik
(bolezen) ▸ epilepsziaSopomenke: božjast
Povezane iztočnice: simptomatska epilepsija, parcialna epilepsija, generalizirana epilepsija, žariščna epilepsija

ereditario agg. (m pl. -ri) deden:
asse ereditario zapuščina
malattia ereditaria dedna bolezen
principe ereditario prestolonaslednik