Franja

dolžán deudor

biti dolžan ser deudor; trg deber (a alg a/c)
koliko sem Vam dolžan? ¿cuánto le debo?
dolžan sem plačati svoj dolg debo pagar mi deuda
ostati dolžan quedar deudor (de); quedar debiendo a alg a/c
komu ničesar ne ostati dolžan (fig) pagar a alg en la misma moneda
ne ostati dolžan odgovora tener respuesta para todo, saber replicar, fam no tener pelos en la lengua

dólžen | dolžán (-žna -o) adj.

1. (neporavnan, neplačan) dovuto, debito (tudi ekst.):
vrniti dolžno vsoto restituire la somma dovuta

2. (ki ima dolg) indebitato, debitore:
dolžen biti kaj essere debitore di
biti na vse strani dolžen essere indebitato dappertutto
koliko sem dolžen? quanto devo?

3. (obvezen, predpisan) dovuto, obbligatorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. dolžni (nujni)
delež legittima
jur. dolžno pismo (zadolžnica) lettera di credito

dolžník -íca debtor

sem Vaš dolžník, -íca za... I am indebted to you for...
biti velik dolžník, -íca to owe a great debt (to)
za vedno bom Vaš dolžník, -íca I shall be for ever in your debt, I am eternally grateful

dolžník (-a) | -íca (-e) m, f debitore (-trice) (tudi ekst.):
dolžniki in upniki debitori e creditori
biti komu za kaj dolžnik essere debitore a qcn. di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. glavni dolžnik debitore principale
jur. hipotečni dolžnik debitore ipotecario

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

doma

1. v hiši, stanovanju, kraju: zu Hause, zuhause
biti doma zu Hause sein, zaradi bolezni: das Zimmer/Haus hüten
počutiti se kot doma sich heimisch fühlen, pri kom: ein und aus gehen bei, na nekem področju, v neki stroki: bewandert sein in
kot doma wie bei Muttern
počutiti se kot doma (vgnezditi se) es sich gemütlich machen
… biti doma das Daheimsein … (težko mu je biti doma das Daheimsein fällt ihm schwer)
tisti, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene

2.
doma narejen [selbstgemacht] selbst gemacht
doma zvarjen [selbstgebraut] selbst gebraut
doma pečen [selbstgebacken] selbst gebacken
doma vzrejen/pridelan selbstgezogen
doma spleten [selbstgestrickt] selbst gestrickt
doma sešit selbstgenäht, [selbstgeschneidert] selbst geschneidert
doma spreden selbstgesponnen
doma zaklan selbstgeschlachtet
|
kadar mačke ni doma, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
ljubo doma, kdor ga ima trautes Heim Glück allein

domá at home; in

je on domá? is he in?, is he at home?
je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
domá narejen (kruh) home-made (bread)
držati se domá to keep to the house
on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
domá je najlepše there's no place like home
počutiti se kot domá to feel at home
bodite kot domá! make yourself at home!
biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domá en (su) casa

biti doma estar en casa
ostati doma quedarse en casa
sem doma v Kranju soy natural de Kranj
biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
delati doma trabajar en casa
veliko doma tičati ser muy casero
napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
biti domače sprejet essere accolto familiarmente
po domače povedati dirla in parole povere

doménjen (-a -o) adj. concordato, convenuto, convenzionale:
domenjeni znaki segni convenzionali
biti domenjen za essere d'accordo su

doménjen convenido; concertado

ob domenjeni uri a la hora convenida
biti domenjen s kom estar citado con alg, tener una cita con alg

domèt (strelni) range; vojska effective range

biti zunaj domèta to be out of range
regulirati domèt to find the range

domišlja|ti si (-m si)

1. (umišljati si) kaj: sich (etwas) einbilden
domišljati si, da … sich wähnen

2. (biti domišljav) zaradi: sich einbilden auf

domišljáv conceited (na of, about); self-conceited; proud; priggish, overweening; cocky

biti domišljáv to overween, to fancy oneself
domišljáv na svoj uspeh puffed up with his success

domnéva surmise; supposition; assumption; presumption; conjecture; hypothesis; pl -ses

z domnévo, da... supposing (ali assuming) that... the supposition (ali assumption) that...
biti osnovan, bazirati na domnévi to be based on surmise
napačna domnéva (ugibanje) a poor guess, pogovorno a bad shot

domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
izgnati iz domovine expulsar del propio país
poslati nazaj v domovino repatriar
vrniti se nazaj v domovino repatriarse
imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria

donaša|ti (-m) einbringen, obresti ipd.: abwerfen; (biti donosen) eintragen