Franja

Zadetki iskanja

  • odpomôči remédier, porter reméde à

    odpomoči komu secourir quelqu'un, venir en aide à quelqu'un
    odpomoči težavam remédier au mal, vaincre (ali éliminer) le mal
    temu se ne da odpomoči on ne peut y remédier, il n'y a pas de reméde à cela; (o zdravilu) faire du bien (à quelqu'un), avoir un effet, faire de l'effet, soulager
  • odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

    odprto morje pleine mer ženski spol, le large
    odprta obleka robe ženski spol décolletée
    odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
    odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
    odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
    na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
    na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
    odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
    imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
    z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
    z odprtimi usti bouche ženski spol bée
    politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
    vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
    igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu
  • odstávek párrafo m ; (tisk) aparte m

    pika in nov odstavek! ¡punto y párrafo aparte!
  • odškodnína indemnización f ; resarcimiento m

    vojna odškodnina indemnización de guerra
    kot odškodnina a título (ali en calidad) de indemnización; para resarcirse de
    dati komu odškodnino za kaj indemnizar a alg por a/c
    dobiti odškodnino estar (ali quedar) indemnizado
    tožiti za odškodnino entablar una acción por daños (y perjuicios)
    zahtevati odškodnino reclamar indemnización
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • ohladítev refroidissement moški spol (tudi figurativno) ; (tehnika) réfrigération ženski spol , rafraîchissement moški spol

    ohladitev zraka, ozračja refroidissement moški spol de l'air, de l'atmosphére
    ohladitev živil réfrigération des denrées alimentaires
    nenadna ohladitev temperature rafraîchissement subit de la température
    med njima je nastala ohladitev (figurativno) il y a du refroidissement entre eux
  • ohraníti conservar; mantener ; (v spominu) retener (en la memoria)

    ohraniti v dobrem stanju conservar en buen estado
    ohraniti si zdravje conservarse sano, conservar la salud
    ohraniti na hladnem in suhem prostoru! consérvarse en sitio fresco y seco
    ohrani to zase! fam eso te lo guardas para tí
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • okóli autour de, tout autour de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, vers

    tu okoli aux environs, dans les environs
    okoli mize autour de la table
    potovanje okoli sveta tour moški spol du monde
    okoli in okoli hiše je ograja tout autour de la maison il y a une clôture
    hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
    okoli sto oseb environ cent personnes
    on ima okoli štirideset let il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
    okoli petih popoldne vers (ali aux environs de) cinq heures de l'après-midi
    to znaša okoli 10% cela fait approximativement 10%
    pogovor se suka okoli poljskih del l'entretien a trait aux travaux agricoles
    razpravljanje okoli stanarin discussion au sujet des loyers
    daj mu eno okoli ušes donne-lui (ali familiarno flanque-lui) une gifle
    potikati se okoli errer, vagabonder
    letati (smukati se) okoli deklet courir les filles
  • ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

    il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
    dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
    à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
    s'asseoir à l'ombre sesti v senco
    il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
    sous (l')ombre pod pretvezo
    scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
    avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
    courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
    être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
    être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
    n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
    faire de l'ombre senco dajati
    faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
    tout lui fait ombre vse ga plaši
    laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
    lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
    passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
    suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
    vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
    c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
    il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi
  • óni, óna, óno (kazalni pridevnik) aquel, aquella, aquello , (zaimek) aquél, aquélla

    to in ono tal y tal cosa; esto y aquello
    zdaj ta, zdaj oni ora éste, ora aquel
    govoriti o tem in onem hablar de unas cosas y otras; hablar de varias cosas
  • once enajst

    a las once ob enajstih
    estar a las once y cuarto (pop) prismojen biti
    tomar las once dopoldanski prigrizek vzeti, predjužinati
    once m (šp) nogometna enajsterica; nogometno moštvo
  • ónkraj au-delà, de l'autre côté, par-delà

    onkraj mostu je veliko drevo au-delà du pont, il y a un grand arbre
    onkraj hriba de l'autre côté de la montagne
    onkraj Atlantika par-delà l'Atlantique, outre-Atlantique
    ležeč onkraj Alp, Pirenejev, Atlantika transalpin, transpyrénéen, transatlantique
  • ópičji simiesco

    opičja ljubezen amor m ciego y ñoño
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • orage [ɔraž] masculin vihar, nevihta, burja; figuré nesreča, neprijetnost

    il y a de l'orage dans l'air to se bo slabo izteklo, nekaj slabega se pripravlja
    un orage s'abat, éclate nevihta se razbesni
  • organizácija organización f

    Organizacija Združenih Narodov (OZN) Organización de las Naciones Unidas (ONU)
    Organizacija za Kooperacijo in Gospodarski Razvoj Organización de Cooperación y Desarrollo Económico
    Mednarodna Organizacija Dela Organización Internacional del Trabajo (OIT)
    Organizacija Ameriških Držav Organización de Estados Americanos
  • oro moški spol zlato; zlatnik

    oro batido zlata pena
    oro en barras zlato v palicah
    oro de gato mačje zlato
    oro negro (Am, fig) kavčuk
    oro virgen čisto (suho) zlato
    edad de oro, siglo de oro zlati vek
    existencia de oro zaloga zlata (v banki)
    tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
    como un oro, como mil oros izredno lep
    lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
    ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
    pagar en oro v zlatu plačati
    vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
    no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
    el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
    siete de oros karo sedmica
  • os [ɔs, pluriel o] masculin kost

    viande féminin sans os meso brez kosti
    os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
    jusqu'à la moelle des os globoko
    mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
    c'est un os bien dur to je trd oreh
    (familier) il y a un os (tu) je neka težava
    il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
    donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
    il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
    (populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
    extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
    jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
    y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
    les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
    ronger un os kost glodati
    ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
    tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
    un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba
  • oséka marea f baja; reflujo m

    plima in oseka flujo m y reflujo m