Franja

any¹ [éni] pridevnik & zaimek

1.
v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče

2.
v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkoli

have you any money? imaš kaj denarja?
there are not any matches in the box v škatlici ni nobenih vžigalic
is there any hope? je sploh kaj upanja?
no more than one if any ne več kot eden, če sploh kaj
we have little time if any nimamo skoraj nič časa
any and every prav vsak
at any rate, in any case v vsakem primeru

anyhow¹ [énihau] prislov
nekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slabo

to feel anyhow ne se dobro počutiti
he could not come anyhow nikakor ni mogel priti

anzi

A) cong.

1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je

5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal

apelación ženski spol priziv

corte de apelación prizivno sodišče
interponer apelación vložiti priziv
sin apelación ki mu ni rešitve

aplazar [z/c] odložiti; podaljšati (menico)

aplazar no es abandonar odloženo še ni opuščeno

apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.

apologetski pridevnik
1. (branilen; opravičevalen) ▸ apologetikus
Imamo dve različni kategoriji pisanja: apologetsko in kritično. ▸ Az írásnak két kategóriáját különböztetjük meg: az apologetikust és a kritikait.
Jaz bi bil čisto apologetski in bi zagovarjal ukrepe vlade. ▸ Én teljes mértékben apologetikus lennék és kiállnék a kormány intézkedései mellett.

2. (povezan z doktrino apologetike) ▸ apologetikus
Gre za delo, ki ni naravnano ne apologetsko ne ateistično. ▸ A könyv nem apologetikus, de nem is ateista.

appeal¹ [əpí:l]

1. neprehodni glagol (to, against)
prizivati se, apelirati; pritožiti se; obrniti se na koga; rotiti; prositi; ugajati, tekniti

2. prehodni glagol
pravno poklicati pred sodišče; obtožiti

to appeal to arms poklicati pod orožje
it doesn't appeal to me ne ugaja mi, ni mi pri srcu
to appeal to the country razpustiti parlament, razpisati nove volitve
to appeal to reason sklicevati se na zdravo pamet

appearance [əpíərəns] samostalnik
videz, zunanjost; pojava; prikazen; izdaja (knjige); (javen) nastop

as far as appearances go, to all appearance po vsem videzu
at first appearance na prvi pogled
to make one's appearance pojaviti se (pred sodiščem)
there's every appearance of vse kaže, da
to put in the appearance of courage delati se pogumnega
the actor made his first appearance igralec je prvič nastopil
appearances are deceptive videz vara, ni vse zlato, kar se sveti
to save (ali keep up) appearances ohraniti videz (npr. blagostanja)
to make a fine appearance biti lepega videza
for appearance's sake, for the sake of appearances (le) na videz

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

apprenti, e [aprɑ̃ti] masculin, féminin vajenec, -nka; figuré novinec, -nka, začetnik, -ica

apprenti maçon, tailleur, menuisier zidarski, krojaški, mizarski vajenec
apprenti sorcier čarovnikov učenec, figuré oseba, ki neprevidno sproži nevarne dogodke in jih potem ne more ustaviti, obvladati
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z neba; vaja naredi mojstra

approchable [aprɔšabl] adjectif dostopen

il n'est pas approchable on je nedostopen, z njim ni mogoče govoriti

approvabile agg. sprejemljiv, dopusten:
non è un comportamento approvabile tako obnašanje ni dopustno

Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.

2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

arāneāns -antis (*arāneāre, arānea) pajčevinast, pajčevine poln: fauces Ap. ker vanjo že dolgo ni prišla nobena hrana; prim.: „lačen, da se mu dela pajčevina po trebuhu“.

arbiter -trī, m

1. očividec, opazovalec, gledalec, sovedec, priča: sine arbitro L., T., sine arbitris L., sine testibus et arbitris Ci., remotis arbitris Ci., L., Cu., submotis arbitris L., arbitris procul amotis S., procul est, ait, arbiter omnis O., locus ab arbitris remotus Ci., secretorum omnium arbiter Cu., omnium arcanorum arbiter Cu., arbiter sermonis T.

2. jur. razsodnik, ki ni bil nameš-čen po zakonu, temveč so ga v starejši dobi izbrale stranke v sporu, pozneje pa pretor; arbiter razsoja, kakor se mu zdi prav (ex fide bona), iudex po pisanih zakonih: pro communi amico atque arbitro controversias regum componere C., nihil ad id quidem arbitro aut iudice opus est L., utrum iudicem an arbitrum dici oporteret Ci., arbiter litis, decisionis Ci., arbitrum capere Ter., arbitrum sumere Ci., aliquem arbitrum adigere, arbitrum postulare, dare arbitrum, ad arbitrum confugere, uti aliquo arbitro, esse arbitrum in aliquam rem Ci.;

3. pren.
a) sodnik: arbiter es formae (Paris) O., pugnae H. vojni razsodnik (βραβευτής): (Mars) arbiter armorum O., arb. pacis et armorum O., arb. pacis ac belli Iust., favor arb. coronae Mart., arb. irae Iunonis (Eurystheus) O.
b) vladar, voditelj, oblastnik, gospodar: arbiter imperii (Augustus) O., regni, rerum T., an praemia sub dominis, poenas sine arbitro esse? T., elegantiae arbiter (Petronius) T. odločevalec o rečeh dobrega okusa, quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. simpoziarha (βασιλεὺς τοῦ συμποσίου): arb. Hadriae (Notus) H., locus effusi late maris arbiter H., arb. mortis (Plutus) Sen. tr., Taurus arbiter innumerarum gentium Plin., dii populorum arbitri T., arbitri funerum Suet. fr.

arcnija samostalnik
1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedka ▸ gyógyszer
Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfűPriljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

ardire, ardirsi

A) v. intr., v. rifl. (pres. ardisco) upati si, drzniti si:
non ardiva protestare ni si upal oporekati

B) m drznost; predrznost, domišljavost:
il suo ardire non conosce limiti njegova predrznost ne pozna meja