Franja

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

sêbi

priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round

sêbi, si

imeti kaj pri sebi avoir quelque chose sur soi
priti zopet k sebi revenir à soi
umiti si roke se laver les mains
povabil jih je k sebi il les a invités chez lui (ali dans sa maison)

sêbi, si

imeti kaj pri sebi tener a/c consigo
misliti pri sebi pensar entre (ali para) sí
priti zopet k sebi volver en sí f
povabil jih je k sebi los invitó a ir a su casa
umiti si roke lavarse las manos

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

senzacionalizem samostalnik
(vzbujanje vznemirjenja javnosti) ▸ szenzációhajhászásNekateri so menili, da gre pri razkrivanju tedaj še "strogo zaupnih" plač predvsem za zeleno zavist, pri medijih pa za ceneni senzacionalizem. ▸ Egyesek úgy vélték, hogy az akkor még „szigorúan titkos” bérek nyilvánosságra hozatalánál elsősorban sárga irigységről van szó, a média részéről pedig olcsó szenzációhajhászásról.
Senzacionalizem se je tako razmahnil, da lahko običajno dekle iz soseske, ki si s kolagenom napolni ustnice, pride na naslovnico revije. ▸ A szenzációhajhászás olyan méreteket öltött, hogy egy egyszerű lány a szomszédból, aki kollagénnel töltette fel az ajkát, magazincímlapra kerülhet.

sesti [é] (sedem) sich setzen (k mizi an den Tisch, k obedu zum Tisch, k delu an die Arbeit, za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen), Platz nehmen, sich niedersetzen
ne sesti (ostati na nogah) [stehenbleiben] stehen bleiben
tehnika sich einfügen, eno v drugo: sich verzahnen
sesti na konja ein Pferd besteigen
figurativno sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
sesti v pripravljeno gnezdo/na toplo sich ins warme Nest setzen

sésti to sit down (na on); to sit oneself down; to take a seat; to seat oneself (v naslanjač in an armchair)

sésti k mizi to sit down at table
zopet sésti to resume one's seat
sésti na konja to mount (one's horse)
sésti na svoj (stalni) sedež to take one's seat
sésti na prestol to mount the throne
prisiliti koga, da sede to sit someone down

sésti s'asseoir, se placer, se mettre, prendre place ; (ptič) se poser sur, se percher, se jucher

sedi! (sedite!) assieds-toi! (asseyezvous!)
sesti h komu se mettre (ali s'asseoir) auprés de quelqu'un
sesti k mizi se mettre à table, s'attabler

sésti sentarse; tomar asiento ; (ptič) posarse

sedite! ¡siéntese usted!, (vljudneje) tenga la bondad de tomar asiento; siéntese, por favor
sesti na konja montar (ali subir) a caballo
sesti h komu sentarse junto a (ali al lado de) alg
sesti k mizi sentarse a la mesa

severni tečaj moški spol geografija der Nordpol
območje severnega tečaja das Nordpolargebiet
odprava k severnemu tečaju die Polarexpedition, Nordpolexpedition

síliti to force, to compel, to oblige, to coerce; to press, to urge

síliti (priganjati) koga k... to hustle someone into (doing something)
ne maram te síliti I will not press you
síliti koga, da kaj naredi to compel someone to do something
silil me je, naj sprejmem ponudbo he urged me to accept the offer
síliti k naglici to press, to urge, to hurry, to egg on
silili so me, naj sprejmem denar they pressed me to accept the money
síliti se to force oneself, to constrain oneself
síliti se k smehu to force a laugh
silil se je, da bi se nasmehnil he put on a forced smile

síliti

siliti koga k čemu obliger (ali engager, forcer, contraindre, astreindre) quelqu'un à faire quelque chose, faire pression sur quelqu'un pour qu'il fasse quelque chose, user de contrainte envers quelqu'un
siliti se k se forcer à, se contraindre à, s'obliger à faire quelque chose, faire des efforts pour
siliti se s smehom rire d'un rire forcé, ne rire que du bout des lèvres, s'efforcer de rire
siliti v koga z vprašanji presser quelqu'un de questions

síliti constreñir; insistir; forzar, obligar (koga k čemu a alg a a/c)

siliti se k hacer un esfuerzo para
pustiti se siliti hacerse rogar
siliti v koga z vprašanji asediar a alg a preguntas
siliti se s smehom reír de dientes fuera
siliti se z jedjo comer sin apetito

síliti -im nedov., спонука́ти -ка́ю недок., приму́шувати -шую недок., виму́шувати -шую недок., зму́шувати -шую недок.; пристава́ти -таю́ недок.

• síliti k vstópu вганя́ти

sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)

A) imperf., perf.

1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
sklanjati glavo chinare il capo
spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.

2. lingv. declinare

B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso

2. pren.
sklanjati se nad delo lavorare
sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

skloníti to bow, to bend

skloníti se to bow down, to stoop
skloníti se k otroku to stoop down to a child

skòk (skóka) m

1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale