Franja

kòljenović m (ijek.), kòlenović m (ek.) človek iz stare, ugledne hiše, plemič

koštùnjavac -āvca m
1. kostenec, koščak
2. koščen človek, koščak

krabònos m, krabònosac -sca m, krabònoša m zakrinkanec, človek s krinko

krabùljāš -áša m zakrinkanec, človek s krinko, krinka

kratkòvidnīk m kratkoviden človek

kȑdžalija m (t. Kyrdža Ali, mesto v vzh. Rumeliji)
1. zgod. pripadnik neregularne turške vojske v 18. in 19. st., v prvi vrsti v službi upornih turških velikašev: i u Turaka ima hajduka, budući da ih je ispočetka najviše bilo iz varoši Krdže, zato se prozovu -e
2. ekspr. ničvrednež, nemoralen človek

kremènjāk -áka m
1. min. kremenjak
2. človek kremenitega značaja, zdravja

krivòšija
1. m človek s krivim vratom
2. ž kriva sablja

kúčak -čka m
1. pes: pogružen kao prebijen kučak
2. slabš. grdavš, slab, hudoben človek
3. kučak modrulj zool. sinji som, Carcharias glaucus; kučak ljudožer zool. morski pes, ljudožer, Carcharodon rondeleti

kȕćević m človek iz ugledne hiše

kȕćić m človek iz ugledne hiše

kúnac kúnca m
1. zool. kunec
2. ekspr. človek majhne rasti in nasršenih brkov
3. dial. kos kruha prepečenca

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

lȁcman m, lȁcmanin m, mn. lȁcmāni (n. Landsmann)
1. tujec, človek zahodnega tipa v obleki in načinu življenja, Italijan, Nemec: lacmani zlo misle i kada se bogu mole
2. ekspr. rojak

laic [léiik]

1. pridevnik (laically prislov)
laičen, posveten

2. samostalnik
laik, nestrokovnjak, svetni človek

laico

A) agg. (m pl. -ci)

1. posveten, laičen

2. laicističen

3. laičen, nestrokoven (ki ne pripada pravni stroki):
giudice laico sodnik porotnik

4. ekst. nestrokovnjaški

B) m (f -ca; m pl. -ci)

1. laik, svetni človek

2. relig. samostanski brat

làik m (lat. laicus, gr. laikós)
1. laik, svetni človek
2. nestrokovnjak

lȁjavac -āvca m lajavec, človek hudega jezika

làkac làkca m dial. človek lahkih nog

landlubber [lǽndlʌbə] samostalnik
navtika morja nevajen človek, nemornar