Franja

Zadetki iskanja

  • coureur, euse [kurœr, öz] masculin, féminin (dober) tekač, -ica; masculin dirkač; dirkalni konj; postopač; ženskar; féminin deklina; masculin pluriel brzoteki (ptiči)

    coureur automobil(ist)e, cycliste, motocycliste avtomobilski, kolesarski, motociklistični vozač, dirkač
    coureur de vitesse, de demi fond, de fond tekačna kratke, srednje, dolge proge
    coureur de bals, de cafés, de cinémas stalen obiskovalec plesov, kavaren, kinematografov
    coureur de dots lovec na doto
    coureur de filles ženskar
    coureur de 110 mètres haies tekač čez zapreke 110 m
    coureur de places lovec na službe
    il est très coureur rad gleda za ženskami, je ženskar
  • course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

    course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
    course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
    course aux armements tekma v oboroževanju
    course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
    course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
    course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
    course essai poskusni tek
    course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
    course de(s) haie(s) tek čez ovire
    course libre (technique) prosti tek
    course de 100 mètres tek na 100 m
    course de natation plavalna tekma
    course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
    course de relais štafetni tek
    course sur route tek po cesti
    course en sac tek, poskakovanje v vreči
    course en ski smučarski tek
    course de taureau bikoborba
    course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
    course en terrain varié tek čez drn in strn
    auto féminin de course dirkalen avto
    bateau masculin de course tekmovalni čoln
    champ masculin de courses dirkališče
    cheval de course dirkalni konj
    garçon masculin de courses tekač, kurir
    ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
    parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
    prix masculin de la course (taksi) voznina
    vélo masculin de course dirkalni bicikel
    en pleine course v največjem diru
    à bout de course na kraju svojih moči
    aller au pas de course teči, dirjati
    aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
    j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
    donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
    être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
    faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine
  • crack up prehodni glagol & neprehodni glagol
    skrhati se; ostareti; hvaliti; strmoglaviti; sestreliti letalo

    crack up to the nines čez mero hvaliti
    pogovorno he cracked up to be baje je bil
  • crātiō -īre (crātis) branati (branali so namreč s pleterjem, ki so ga vlekli čez njive): Plin.
  • crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

    1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

    2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

    Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.
  • crepapēlle
    a crepapelle avv. čez mero; da bi človek počil:
    mangiare a crepapelle žreti, čez mero jesti
    ridere a crepapelle smejati se, da bi človek počil
  • croce f

    1. križ:
    mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

    2. relig. križ:
    segno della croce križ

    3. križ (kar je podobno križu):
    la croce degli analfabeti križ nepismenih
    punto a croce križni vbod
    fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
    tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
    a occhio e croce približno
    farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

    4. pren. križ, težava, skrb:
    ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
    gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
    croce e delizia knjižno radost in skrb

    5.
    Croce Rossa Rdeči križ
    Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

    6. križ; križec:
    croce di Malta malteški križ
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    croce di ferro železni križec
    le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
  • croix [krwa] féminin križ; figuré trpljenje; križ(ec) (odlikovanje)

    en croix križem, navzkriž, v obliki križa
    croix d'atterrissage (aéronautique) pristajalni križ
    croix de fer, de guerre železni, vojni križec
    croix gammée kljukasti križ
    la grand-croix de la Légion d'honneur veliki križec častne legije
    Grand-croix masculin imetnik velikega križca
    la Croix-Rouge Rdeči križ
    (religion) chemin masculin de la Croix križev pot
    supplice masculin de la croix smrt na križu
    chacun a, porte sa croix (figuré) vsakdo ima, nosi svoj križ
    mettre, attacher, clouer quelqu'un sur, en croix koga na križ pribiti, križati
    faire le signe de la croix prekrižati se
    faire, mettre une croix sur quelque chose (figuré) napraviti križ čez kaj
    il faut faire une croix (à la cheminée) (figuré) z rdečimi, zlatimi črkami je treba zapisati
    croix de Lorraine križ z dvojnim prečnikom
    croix grecque grški križ (z enakimi kraki)
    croix de Saint-André križ v obliki črke X
    croix latine latinski križ (spodnji krak je večji kot ostali)
    croix funéraire nagrobni križ
  • cross-channel [krɔ́sčænl] pridevnik

    cross-channel steamer ladja, ki prevaža čez Kanal
  • cruzar [z/c] križati; križema postaviti; prečkati; prekrižati; prerezati (linijo); podeliti odličje viteškega križca

    cruzar en barca z brodom prepeljati
    cruzar los brazos, cruzar las manos prekrižati roke; biti brez dela; roke viti (od obupa)
    cruzar la calle prečkati (iti čez) ulico
    cruzar la cara de alg. koga po obrazu udariti
    cruzarse križati se; nakopičiti se
    cruzarse de brazos (manos) roke prekrižati; biti brez dela
    cruzarse de caballero postati križar
    cruzarse de palabras (s)pričkati se
  • cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

    à cul na koncu (brez sredstev)
    quel cul! kakšen bedak!
    ce qu'il est cul! kako je bedast!
    (populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
    coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
    (populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
    en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
    l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
    j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
    baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
    botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
    enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
    faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
    péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
    renverser cul par-dessus tête prekucniti
    c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
    tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
    tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel
  • currō -ere, cucurrī, cursum (prim. gr. ἐπικουρέω iz *ἐπικορσέω prehite[va]ti, ἐπίκουρος iz ἐπίκορσος na pomoč hiteč, lat. currus, cursus)

    1. teči, tekati, dirjati, gnati se, hiteti: si stas, ingredere; si ingrederis, curre; si curris, advola Ci. ep., c. latā viā Ci., Puteolos, ad matrem Neapolim Ci., cum facibus ad curiam cucurrerunt Ci., c. alicui subsidio Ci., Pr., ad villam Lucr., neque currentem se nec cognoscit euntem … : genua labant V. ne spozna sebe (= svoje prejšnje moči) niti ko teče niti ko hodi, catervatim c. L., pro se quisque currere ad sua tutanda L., unde (= a quo) uxor mediā currit de nocte vocata H., per totum conclave pavidi currunt (mures) H., superare currendo omnes O. (o psu), ad vocem praeceps amensque cucurri O., in nostros curre, puella, toros Pr., multum ambulandum est, currendum aliquando Cels., aves, quae magis currunt, quam volant Cels., recte c. Plin. (o opicah) vzravnano tekati (hoditi), c. ad consulendos hariolos Ph., ad necem Ph. (o jelenu), in ordines, per invia saxa, protinus ad regem, ad eum complectendum Cu., frequentior currentibus quam reptantibus lapsus Plin. iun.; pogosto brezos.: quo celeriter curratur Pl., curritur ad me Ter., curritur certatim ad hoc opus, curritur ad praetorium Ci., curritur ex omnibus locis urbis in forum L.; z notranjim obj.: cur non eosdem cursus cucurrerunt? Ci. (pren.) zakaj niso krenili po isti poti? c. stadia Plin. (o tekaču); v pass.: campus curritur Q.; curre z imp.: curre, obstetricem arcesse Ter., curre, nuntia venire Afr. fr.; currere z inf. = (po)hiteti, podvizati se: ecquid currit pollinctorem arcessere? Pl., quis illam (dexteram) osculari non curreret? Val. Max. Pren.: non datur ad Musas currere latā viā Pr. Preg.: quae flamma est, per quam non currerint ii, qui … Ci.; o neprimernem in zato brezuspešnem delu: ut si quis asellum in campo (Martio) doceat parentem currere frenis H.; o nepotrebnem delu: currentem incitare, instigare ali hortari Ci. ep., Plin. iun., tudi: currenti calcaria addere Plin. iun. hitečega spodbosti (prim. gr. σπεύδοντα ὀτρύνειν), včasih s pristavkom ut dicitur, ut aiunt: currentem, ut dicitur, incitavi Ci., facilius est currentem, ut aiunt, incitare quam commovere languentem Ci.

    2. occ.
    a) za tekmo (tekmujoč) teči, dirjati, dirkati, tekmovati v teku: „ circus maximus“ dictus, quod ibi circum metas equi currunt Varr., qui currere coeperint Corn., exercebatur plurimum currendo et luctando N., acer et ad palmae per se cursurus honores, si tamen horteris, fortius ibit equus O., bene, male c. O. (o dirkalnih konjih), currentes equi Plin. iun., c. in sacro certamine Lamp.; z notranjim obj.: qui stadium currit Ci.
    b) (o osebah) z ladjo (na ladji) peljati se, voziti se, pluti, jadrati, broditi; (o plovilih) pluti: fractis discentem currere remis V. dalje pluti, licebit iniecto ter pulvere curras H. boš smel dalje pluti, impiger extremos curris mercator ad Indos H., caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt H., placito si currere fluctu Pelea vultis Val. Fl.; c. per placidas aquas, bene minimam ad auram, in immensum salum O., trabs Colchā sacra cucurrit aquā O.; pren.: nunc mihi naufragio quid prodest discere facto, quā mea debuerit currere cumba viā? O.; z notranjim obj.: c. cavā trabe vastum aequor V., currit iter tutum non secius aequore classis V. plove po varni poti, c. Caphaream aquam O. (o plovilu); v pomenu leteti: „ medio“ que „ut limite curras, Icare“, ait, „moneo … “ O.
    c) vrteti se, krožiti, obtekati; (o kolesu): si mea sincero curreret axe rota O.; (o lončarskem kolesu): currente rotā cur urceus exit? H.; (o nebesnih telesih): sol idem sub terras atque superne imparibus currens amfractibus Lucr., libera currebant et inobservata per annum sidera O., quae (loca) proxima sol currendo deflagrat Vitr., quaecumque vides supra nos currere Sen. ph.
    č) (o vodi, tekočinah) teči, valiti se: dant sonitum spumosi amnes et in aequora currunt V., in freta dum fluvii current V., passim rivis currentia vina V., freta vicinas inter currentia turres (= Hellespontus) H., solito dum flumina currant limite O., prope currens flumen O., currentes aquae O., aqua currens Pr., c. per ultima Indiae Cu. (o reki); z notranjim obj.: sciat indociles currere lympha vias Pr., ex Aetnae verticibus quondam … torrentis vice flammarum flumina cucurrerunt Ap.

    3. pren.
    a) (o času in časovnih dogodkih) teči, preteči (pretekati), hitro miniti: Fl., Amm., currit ferox aetas H., hic tibi bisque aestas bisque cucurrit hiems O., nox inter pocula currat Pr., facile est, ubi omnia quadrata (gladko) currunt Petr. fr., illa senectus, heu fatis quae sola meis currentibus obstat! Sil.; od tod (o govoru, ritmu) (gladko) teči, hitro napredovati: perfacile currens oratio Ci., proclivi currit oratio, venit ad extremum, haeret in salebra Ci., est brevitate opus, ut currat sententia H., incomposito dixi pede currere versus H., historia currere debet et ferri Q., illi (rhythmi) currunt usque ad μεταβολῆν Q., modulatus aliquis currentis facundiae sonitus Gell.
    b) (o stvareh in različnih, poseb. telesnih stanjih) ob (po) čem, čez ali skozi kaj teči, vleči se, viti se, razprostirati se, (raz)širiti se: non quo multa … littera currit Lucr. se vleče, se prikaže, chlamys aurata, quam plurima circum purpura Maeandro duplici Meliboea cucurrit V. okrog katerega se je vil širok melibejski škrlatni rob v dvojnih meandrskih vijugah, infula currit per crines Stat., altius acta cucurrit cuspis Sil. je vzletelo, supercilia usque ad malarum scripturam currentia Petr., limes currit per agrum, linea transversa per medium, in ambitum (vijugasto) quaedam coronae per coronas currunt Plin.; (o zvokih): varius per ora cucurrit Ausonidum turbata fremor V., vox currit conchato parietum spatio Plin., carmina dulci modulatione currentia Lact.; (o telesnem stanju): rubor calefacta per ora cucurrit V. rdečica se je razlila po razgretih licih, frigus per ossa cucurrit O. mraz je prešinil kosti, oculi currentes Cass. vrteče se oči.
    c) kavzativno (o osebah): talia saecla currite V. preletite = s svojim tekom naredite taka stoletja.

    Opomba: Star. pf. cecurrī: Gell.; v pozni lat. pf. currī, npr.: curristi Tert.; currissem Verus ap. Fr., currēre Arn.
  • čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

    božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
    poletni (delovni) čás daylight saving time
    konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
    prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
    slabi, težki čási hard times pl
    skrajni čás! high time!
    prosti čás leisure; spare time
    ves moj čás the whole of my time
    s časom in the course of time, gradually
    o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
    od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
    čez nekaj čása some time afterwards
    od tega čása since that time
    v kratkem čásu in a short time
    za kratek čás for a short time
    pred čásom, predčasno prematurely
    pred nekaj čása some time ago
    že nekaj čása prej for some time past
    že dolgo čása for a long time
    že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
    med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
    od tega čása naprej from this time onward, henceforth
    od tistega čása dalje from that time forward
    v istem čásu at the same time
    nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
    ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
    ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
    ves čás all along, all the time
    pred davnim čásom long ago
    v teku čása in the course of time
    vsak čás zdaj any time now
    v starih čásih in olden times
    v dobrih starih čásih in the good old days
    v tistem čásu at that time
    ob katerem čásu? at what time?
    v sedanjem čásu at present, now
    v določenem čásu within a fixed period, in due course
    zadnje čáse lately
    za vse čáse for all time
    prav v zadnjem čásu quite recently
    od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
    ob določenem čásu at the appointed time
    v prostem čásu at one's leisure
    šala o nepravem čásu ill-timed jest
    škoda čása za to it's a mere waste of time
    vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
    vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
    v čásu, v čásih poplav in times of flood
    čás beži time flies
    skrajni čás je it is high time
    to je samo vprašanje čása it's only a question of time
    je že tudi čás! (it's) about time, too!
    to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
    za to je še čás there is plenty of time for that
    za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
    bil je čás, ko... time was when...
    za to je treba čása this takes time
    določiti čás to fix a date
    dati komu čás to give someone time
    imate malo čása zame? can you spare me a moment?
    čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
    ne imeti čása za... to have no time for
    krajšati si čás to while away the time
    izkoristiti čás to take time by the forelock
    imam nekaj prostega čása I have some time to spare
    iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
    nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
    kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
    kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
    korakati s čásom to move with the times
    čási so minuli, ko... time was, when...
    čás je potekel time is up
    preganjati čás (figurativno) to while away the time
    prihraniti čás to save time
    prebiti svoj čás to pass one's time
    njegov čás je prišel his hour has struck
    čakati svoj čás to bide one's time
    držati korak s čásom to keep pace with the times
    priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
    čás bo pokazal time will show, time will tell
    čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
    je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
    ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
    štopati čás to time with a stopwatch
    on je videl boljše čáse he had known better times
    vzeti mnogo čása to take long
    precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
    to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
    vzemite si čás! take your time!
    ubi(ja)ti čás to kill time
    ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
    precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
    precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
    zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
    med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
    čás je denar time is money
    preživljati težke čáse to have a hard time
    čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)
  • čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

    dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
    slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
    novi časi los tiempos modernos
    (po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
    srednjeevropski čas hora f de Europa Central
    rekordni čas tiempo (de) record
    skrajni čas tiempo extremo
    vprašanje časa cuestión f de tiempo
    sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
    prosti čas ratos m pl libres
    o pravem času a tiempo
    o nepravem času fuera de tiempo
    ob istem času al mismo tiempo
    od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
    pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
    za nekaj časa por algún tiempo
    za malo časa por poco tiempo
    za nedoločen čas por tiempo indefinido
    med tem časom entretanto
    za čas do (para el tiempo) hasta
    v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
    v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
    v sedanjem času en la actualidad; actualmente
    v najkrajšem času a la mayor brevedad
    za vse čase para siempre
    že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
    čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
    že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
    v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
    v zadnjem času en los últimos tiempos
    v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
    s časom con el tiempo; a la larga
    ves ta čas (durante) todo ese tiempo
    za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
    vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
    v prostem času a ratos perdidos
    čas je zlato el tiempo es oro
    časa je dovolj hay bastante tiempo
    za to je še čas no corre prisa; no es urgente
    za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
    je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
    dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
    je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
    imeti čas tener tiempo
    nimam časa za ... no tengo tiempo para...
    iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
    to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
    izgubljati čas perder (el) tiempo
    ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
    meriti čas (šp) cronometrar
    preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
    pridobiti na času ganar tiempo
    ubijati (dolg)čas matar el tiempo
    zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo
  • čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
    1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
    2. čast, poštenje: izgubiti čast
    3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
    4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
    5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti
  • čezenj [é] (čez njega) über ihn; govoriti: gegen ihn; za stvari: darüber
  • črez ipd. glej čez ipd.
  • črt|a ženski spol (-e …)

    1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
    peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
    šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
    šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
    geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
    v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
    (kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
    prema črta gerade Linie/ die Gerade
    prečna črta die Schraffe
    figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

    2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
    barva črte die Strichfarbe
    pod črto unter dem Strich
    potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
    figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
    figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

    3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
    narediti črte streifen

    4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
    v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

    5. na nogavici: die Naht
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • dale [deil] samostalnik
    poetično dolina

    up hill and down dale čez drn in strn
    to curse hill and down dale preklinjati ves svet