pòžnjāk -áka m, mn. požnjáci otrok, ki ga mati nosi čez svoj čas
praecīsālia -ium in -ōrum, n (praecīdere) čas za obrezovanje drevja: Prob.
precariato m šol. delo za nedoločen čas
precario1
A) agg. (m pl. -ri)
1. začasen, nestalen; (cagionevole) slab:
salute precaria šibko zdravje
2. začasen (delavec)
B) m (f -ia) začasni delavec; šol. diplomiranec, ki je na delu za nedoločen čas
prènošče -eta s otrok, ki ga mati nosi čez čas
present2 [préznt] samostalnik
sedanjost
slovnica sedanjik, sedanji čas
množina, pravno (ta) dokument, spis
at present sedaj
up to the present do sedaj
for the present za sedaj, pravkar
by the present s tem (dokumentom)
pravno by these presents po tem dokumentu
pravno know all men by these presents s tem dajemo vsem na znanje
présent2 [-zɑ̃] masculin sedanjost; grammaire sedanji čas, sedanjik
pour le présent za zdaj, trenutno, začasno
à présent zdaj, sedaj
jusqu'à présent doslej
dès à présent že sedaj, odslej
vivre dans le présent živeti brez skrbi, kaj bo v prihodnosti, živeti egoistično
présentement [prezɑ̃tmɑ̃] adverbe sedaj, v tem trenutku, ta čas, trenutno
prestópati -am
I.
1. prelaziti: prestopati državno mejo, iz avtobusa na vlak; nekateri prestopajo na druge fakultete
2. prekoračivati: prestopati ovire, luže na tleh
3. prestupati, vršiti prestupe, prekršaje: prestopati zakone
4. reka prestopa bregove
rijeka, reka poplavlja
II. prestopati se stojeći na mjestu (-mes-) oslanjati se čas na jednu čas na drugu nogu: nervozno se prestopati pred vrati
pretèrit m (lat. praeteritum) lingv. preterit, pretekli čas
prétérit [preterit] masculin, grammaire (nesestavljeni) pretekli čas, preterit
preterit(e) [prétərit]
1. pridevnik
slovnica pretekel
2. samostalnik
preteritum, pretekli čas
šaljivo preteklost
previsto
A) agg. predviden
B) m
1. predvideno, predvidena količina:
guadagnare più del previsto zaslužiti več od predvidenega
2. predvideni čas, trenutek:
protrarsi oltre il previsto zavleči se dlje od predvidenega časa
prèzent m (lat. praesens) lingv. prezent, sedanji čas
prikòrizmić m dial. čas med veliko nočjo in jurjevim
primavera ženski spol pomlad, pomladni čas; rastlinstvo trobentica
prodàngubiti -īm zapraviti čas
prorukòvati -rùkujēm premanipulirati, določen čas voditi
Prüfungszeit, die, izpitni čas
pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)
1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.
2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.