Franja

letterpress [létəpres] samostalnik
tisk knjižnji tiskalni stroj; tisk brez slik, tekst ob ilustraciji; pisemski obtežilnik

lišávati lìšāvām
I.
1. odvzemati komu kaj: lišavati koga slobode; pod starost priroda čovjeka često lišava vida
2. oproščati koga česa: time vas ja lišavam svake sumnje
II. lišavati se biti ob: zbog njega lišavam se zdravlja zaradi njega sem ob zdravje

litō -āre -āvī -ātum (sor. z gr. λιτή prošnja, λίσσομαι, λίτομαι, λιτανεύω prisrčno prosim)

I. intr.

1. ob ugodnih (pred)znamenjih darovati (žrtvovati), ugodna (pred)znamenja dobi(va)ti za kaj; abs.: tum me Iuppiter faciat ut sacruficem nec umquam litem Pl., non facile litabant, Manlium egregie litasse, ab collega litatum est L., prorsus egregie litatum esse Cu., cum litare non posset, introiit curiam spretā religione Suet.; v abs. abl. litato: non auspicato nec litato aciem instruunt L. brez ptičegledja in žrtvovanja; z dat. personae: quî tandem evenit, ut litetur aliis (dis), aliis non litetur Ci., litatum est ei deo Plin.; pren.: litemus igitur Lentulo Ci. žrtvujmo torej Lentulu spravno žrtev; z abl. žrtve: proximā hostiā litatur saepe pulcherrime Ci., animā litandum Argolicā V. za pridobitev ugodnih (pred)znamenj je treba žrtvovati življenje Argivca; preg.: molā tantum salsā litant, qui non habent tura Plin. = vsakdo da po svoji moči, le malovrednež da več, kot premore.

2. metaf. žrtvovati = zadovoljiti (zadovoljevati) koga ali kaj, ustreči (ustrezati), zadostiti (zadoščati) komu ali čemu; z dat.: publico gaudio Plin. iun., legibus Ap.

3. (o žrtvi) ugodna (pred)znamenja da(ja)ti, srečen izid obljubiti (obljubljati): victima nulla litat O., victima caesa litat Mart., sacrificio non litante Suet. —

II. trans.

1. kaj (srečno, ugodno) žrtvovati: pastor … exta litabat ovis Pr., sacris litatis V. po srečno opravljenem žrtvovanju, l. sanguinem humanum Fl., ieiuniorum victimam Prud.; z abl. ob acc.: fordā sacra litate bove O.

2. z žrtvami idr. (po)tešiti, utešiti, pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: numen precibus et victimis Ap. (?), numen hostiis et votis ali conceptis verbis Amm., sacris deos Serv.

3. metaf.
a) žrtvovati = posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati), odmeriti (odmerjati): plura non habui, dolor, quae tibi litarem Sen. tr., honorem domino deo l. Tert.
b) maščevati kaj: duorum centurionum interitio hac adversariorum poenā est litata Auct. b. Hisp.

longer [lɔ̃že] verbe transitif hoditi vzdolž, pluti ob; raztezati se ob

longer la rivière hoditi ob reki
longer les allées du parc hoditi po drevoredih parka
le bois longe la côte gozd se razteza vzdolž obale

lungarno m obrežje ob Arnu

lungolago m (pl. -ghi) cesta, pot ob jezeru

lungomare m cesta, pot ob morju

lungosēnna m invar. nabrežje, cesta ob Seni

lungotevere m invar. tibersko nabrežje, cesta ob Tiberi

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

mad² [mæd]

1. prehodni glagol
spraviti koga v bes, spraviti koga ob pamet

2. neprehodni glagol
noreti

madden [mædn]

1. prehodni glagol
razbesneti, razdražiti, spraviti ob pamet

2. neprehodni glagol
pobesneti, razdražiti se

maddening [mǽdniŋ] pridevnik (maddeningly prislov)
dražeč, ki spravlja ob pamet, v bes

maèstrāl -ála m (it. maestrale) maestral, severozahodnik ob dalmatinski obali

mȁkva ž dial.
1. luža, lokev, mlaka, ki ostane po povodnji: Morava je pravila velike okuke i izlivala se u -e
2. rodovitna ravna zemlja ob reki, loka

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.

manido rabljen, ob-, po-nošen; vsakdanji, navaden

maremma [mərémə] samostalnik
nezdravo močvirno ozemlje ob morju

marginalizá -éz vt. sociol. potisniti ob rob

maritime [-tim] adjectif (po)morski; ležeč ob morju

les maritimes vse osebe, ki delajo (zlasti v trgovski) mornarici
agence féminin maritime pomorska agencija
air masculin maritime morski zrak
assurance féminin maritime pomorsko zavarovanje
aviation féminin, bâtiment masculin maritime pomorsko letalstvo, pomorska ladja
climat masculin maritime morsko podnebje
code masculin, commerce masculin, droit masculin maritime pomorski zakonik, pomorska trgovina, pomorsko pravo
forces féminin pluriel maritimes pomorske sile
guerre féminin maritime vojna na morju
navigation féminin, puissance féminin maritime pomorska plovba, velesila
suprématie féminin maritime nadvlada, gospostvo na morju
territoire masculin maritime (politique) obalno področje, obalne vode
trafic masculin maritime pomorski promet
ville féminin maritime obmorsko, obalno mesto