Franja

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.

theirs [ðɛ́əz] zaimek
njihov

this books is theirs ta knjiga je njihova
the fault was theirs krivda je bila njihova, oni so bili krivi
a friend of theirs neki njihov prijatelj
our school is older than theirs naša šola je starejša kot njihova

them [ðem, ðəm] zaimek
jih, nje; jim, njim; sebi, si; sebe, se
pogovorno, narečno tisti

all of them oni vsi, one, vse
they looked about them ozrli so se
them fellows (-those fellows) tisti tovariši (fantje)
them as pogovorno tisti, ki
them are the ones I saw to so tisti, ki sem jih videl

Themistoclēs -is in -ī, acc. -em, -ēn in -ea (Val. Max.), m (Θεμιστοκλῆς) Temístokles, atenski državnik in vojskovodja, po čigar zaslugi so Grki leta 480 pri Salamini premagali perzijsko ladjevje: N., Ci., Iust., Val. Max. idr. — Od tod adj. Themistoclēus 3 (Θεμιστόκλειος) Temístoklov, temistokléjski: consilium, exsilium Ci. ep.

themselves [ðəmsélvz] zaimek
množina oni, -e, -a sami, -e, -a; sebe, se; sebi, si

they themselves said it oni sami so to rekli
they built the house themselves sami so si zgradili hišo
they built themselves a house zgradili so si hišo
they washed themselves umili so se
the ideas in themselves ideje same na sebi
things in themselves innocent same po sebi nedolžne stvari
thay are all by themselves oni so sami
they did it by themselves sami so to napravili

then [ðen]

1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej

now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma

2. pridevnik
takraten, tedanji

the then president tedanji predsednik

3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas

by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

they [ðéi] zaimek (množina od he, she, it)
oni, -e, -a

they are away oni so odsotni
they say govoré, govori se
they who oni, ki
they laugh best who laugh last oni, ki se zadnji smejejo, se najboljše smejejo

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

think^* [ɵiŋk]

1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti

thirty [ɵə́:ti]

1. pridevnik
trideset

Thirty Years' War 30-letna vojna

2. samostalnik
tridesetica
ameriško, sleng (časnikarstvo) konec, zaključek

the thirties trideseta leta
in the early thirties v prvih letih, ki so sledila letu 1930e

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

thlasiās -ae, m (gr. ϑλασίας) in thlibiās -ae, m (gr. ϑλιβίας) skopljenec, tolčenec, evnuh, ki so ga skopili s tolčenjem oz. zmečkanjem mod: Ulp. (Dig.), thlibias facere Paul. (Dig.) (s)kopiti s tolčenjem (mod).