Franja

microfilmare v. tr. (pres. microfilmo) foto posneti na mikrofilm

micronize [máikrənaiz] prehodni glagol
zmanjšati na mikronski premer

mictōrius 3 (mingere) = gr. διουρητικός pospešujoč mokrenje (izločanje seča, odvajanje seča), ki žene na vodo, diurétičen: herba Isid., medicamenta mictoria ali samo (subst. pl.) mictoria (= gr. διουρητικά) Cael.

midway [mídwei]

1. pridevnik
poetično srednji

2. prislov
v sredini, na pol poti

3. samostalnik
sredina, polovica poti
ameriško osrednja pot na zabavišču

miler [máilə] samostalnik
šport tekač na eno miljo (človek ali konj)

militarisme [-rism] masculin militarizem; politični sistem ali vlada, ki se opira na vojsko

miliziano¹ agg. ki se nanaša na milico, vojsko; milicijski, miličniški

millet [mijɛ] masculin, botanique proso; médecine oteklinica na očesu; opàh na koži

millimetrare v. tr. (pres. millimetro) razdeliti na milimetre

millimetrato agg. razdeljen na milimetre; milimetrski:
carta millimetrata tehn. milimetrski papir

millimétré, e [-metre] adjectif razdeljen na milimetre

papier masculin millimétré, papier millimétrique milimetrski papir

milord [milɔr] masculin, vieilli lord; populaire bogataš (tujec); vieilli kabriolet na štiri kolesa

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

mìnēj -éja m (gr. menaion) pravosl. cerkvena knjiga, ki prinaša življenjepise svetnikov in opravila na čast svetnikov za ves mesec, minej

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minimalizá -éz vt. zmanjšati, omejiti na minimum

minimiser [-ze] verbe transitif zmanjšati, omejiti na minimum; bagatelizirati, omalovaževati, podcenjevati

minimiser la gravité de la situation podcenjevati resnost položaja

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

minor² [máinə] samostalnik
mladoletnik; podrejeni
ameriško stranski predmet na univerzi
glasba molova skala
ameriško, šport druga liga

Minor minorit, frančiškan

minutante m, f

1. koncipist

2. trgov. trgovec na drobno, detajlist