Franja

mejor bolje, najbolje; rajši, prej

mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
a lo mejor no venga morda ne pride
a caal mejor za stavo
lo mejor posible kar najbolje
cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
tanto mejor tem bolje
¡mejor! toliko bolje
estar mejor bolje se počutiti
está mejor bolje mu gre
mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
de mejor en mejor vedno bolje
lo que mejor le plazca čisto po vaši volji

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.

melās¹ -anos, acc. -an (gr. μέλας) črn: cissos Ap. h.; kot subst. m. črna pega na koži: Cels.

meletē¹ -ēs, f (gr. μελέτη) bot. méleta, rastl., imenovana tudi chamaeleon (kamilica): Ap. h. Kot nom. propr. Meletē -ēs, f (Μελέτη) Méleta, ena izmed Muz: Ci.

melliculus 3 (mel) medén, medenosladek, sladek kakor med: corpusculum melliculum (po nekaterih izdajah mellitulum) Pl. (kot dobrikav nagovor); subst. melliculum -ī, n (kot ljubkovalna beseda) sladkorček moj, cukrček moj, sladko srčece moje, moja slast: Pl. — Soobl. melculum -ī, n: Pl. ap. Prisc. in melculus -ī, m: vale mel gentium, melcule, ebur ex Etruria, laser Aretinum (po novejših izdajah vale mi ebenum Medulliae, ebur ex Etruria, lasar Arretinum) Augustus ap. Macr.

melli-fluens -entis (mel in fluere) medotočen = sladek, medén; metaf. sladko, ljubko govoreč: Nestor Aus. s čigar ust je tekel kot med sladek govor.

mellīllus 3 (demin. k mellīnus) medén, medenosladek; subst. (kot ljubkovalna beseda): mea mellilla Pl. sladko moje srčece, moja slast.

mellītulus 3 (demin. k mellītus) medenosladek, ljubek: puella Hier., corpusculum mellitulum Pl. (prim. melliculus); subst. (kot ljubkovalna beseda): mea mellitula Ap. sladkorček moj, moje sladko srčece, moja slast.

membrum -ī, n (iz *mēmsrom ali *mēs-rom iz indoev. *mēms-ro- mesu pripadajoč, mesen, ki je izpeljan iz *mēmso- meso; prim. gr. μῆρα, μηρία stegno, bedro, μηρός [iz *μημσρός ali *μησρός] mesnati del stegna, stegno, sl. mezdra podusnjica (plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami) = hr. mézgra lat. membrāna, sl. meso, got. mimz)

1. (mesnat) telesni ud, nav. pl. udje kot telesni deli (artūs stiki udov, udje, articuli členki, sklepi) Ter., V., H., O., Plin., Sen. ph. idr., apta compositio membrorum Ci., captus (hrom, ohromljen) omnibus membris L., membra movere ad certos modos (o pantomimskem plesu) Tib.; poseb. moško spolovilo, moški spolni ud: O., Porph.; membra žensko spolovilo: Ap., Aus.; v pl. včasih = telo (kot celota udov): O., Sil., dare curata membra sopori H., pars in gramineis exercent membra palaestris V.

2. metaf.
a) člen, del (kake skupnosti, skupine, države, mesta, religije idr.): Ap., namque Achaei, licet per civitates veluti per membra divisi sint, unum tamen corpus et unum imperium habent Iust., membra oppidi, urbis Amm., membra fracta ratis, quassatae membra ratis, membra quassa carinae O.; o osebah: Ponticus heroo, Bassus quoque clarus iambis dulcia convictus membra fuere mei O., fidae dulcia membra domus O., membra et partes alienae potentiae Sen. ph. = tovariši in soudeleženci, fluctantia membra Libyae (pesn. o punskih vojakih) Sil., membra partesque imperii Suet., corpore sic toto ac membris Roma omnibus usa Sil., rei publicae totius membra Amm., singuli autem alter alterius membra Vulg., membra sumus corporis eius Vulg.
b) (o delih hiše) (pre)del, odsek, soba, pritiklina: cubicula et eiusmodi membra Ci. ep., dormitorium membrum Plin. spalnica, domūs membra Lucr., Ap., modus membrorum numerusque Col.
c) člen ali del govora, stavka ali kake znanosti: (sc. ambitus ille verborum) erat apud illum contractus et brevis et in membra quaedam, quae κῶλα Graeci vocant, dispartiebat orationem libentius Ci., omnes eius (sc. philosophiae) partes atque omnia membra Ci., transferunda tota dictio est ad illa quae nescio cur, cum Graeci κόμματα et κῶλα nominent, nos non recte incisa et membra dicamus Ci., qui ambitus constat ex membris, quae κῶλα Graeci dicunt … M.

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

meminī, meminisse (perfectum praesens (logicum); prim. lat. minīscitur P. F., comminīscor, reminīscor, ēminīscor, mēns, mentio, moneō, gr. μιμνήσκω spominjam, opominjam, μέμνημαι, μνάομαι in μέμονα pomnim)

1. spomniti (spominjati) se, pomniti; abs.: H., Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., praeterea meminisse (= memoria) iacet lanquetque sopore Lucr., domi focique fac vicissim ut memineris Ter.; tako tudi v odgovorih memini spominjam se tega, to prav dobro vem: Kom., memini memoriter Afr. fr., O.; kot vrinjeni stavek: Tib., ut nunc maxime memini Pl., ut ego meminisse videor Ci. ep., ipse ego (nam memini) Troiani tempore belli Panthoides Euphorbus eram O., ut Salaminiacum meminit mare Lucan.; z gen.: Pl., Ter., V., mortis Mart., leti paterni Val. Fl., vivorum memini, nec tamen Epicuri licet oblivisci Ci., memineris mei Ci., noctis illius, verecundiae, constantiae Ci., ignominiae acceptae L., nec belli periculorumque, sed divitiarum meminerant Iust.; z acc.: Ter., N., officium suum, istuc, suam rem, praecepta Pl., beneficia patriae, omnia Ci., dicta Cat., Ci., illum diem, sollicitudinem honorum, timorem Ci., numeros memini, si verba tenerem V.; tudi pri osebah klas. le z acc. memini aliquem spominjam se = videl sem, doživel sem: Pl., S., O., memineram Paulum, videram Galum Ci., memineramus Cinnam nimis potentem, Sullam postea dominantem Ci.; z de: de palla memento, amabo Pl., de Herode et Mettio meminero et de omnibus, quae te velle suspicabor modo Ci. ep.; z odvisnim vprašalnim stavkom: meminerint sese unde oriundi sient Pl., meministi, quanta esset … Ci., memini, quae gesserim Ci., ut (kako) horridis utrumque verberes latus, Auster, memento fluctibus H., memini, qui me saxo petierit, qui panem dederit Ph.; s cum: memini, cum dicto haud audebat (sc. laedere) Pl., memini, cum (da) mihi desipere videbare Ci. ep.; z ut (da): meminisse oportet, ut caedamus Col.; z ACI, in sicer
a) z inf. pr.: V., Suet., nunc uxorem me esse meministi tuam Pl., memini Catonem mecum disserere Ci., memini Pamphilum mihi narrare Ci., meministine me ante diem XII Kalendas Novembres dicere in senatu fore in armis certo die Ci., fictis iocari nos meminerit fabulis Ph., mementote hos vobis esse pertimiscendos Ci. ne pozabite; pa tudi
b) z inf. pf.: Suet., meministis me ita distribuisse initio causam Ci., multa illum diserte dixisse memini Sen. rh., quod solos obtrectasse gloriae suae meminerat L. je pomnil, vedel, quod ego me non memini legisse Fr., peto, ut memineris te omnia mihi cumulate recepisse Ci. ep., memini gloriari solitum esse Q. Hortensium, quod … Ci. ep.; pesn. s samim inf. misliti na kaj, v mislih imeti kaj, komu priti ali hoditi kaj na misel, mar biti komu do česa, ne pozabiti: sed memento, siquid saevibit senex, suppetias mihi cum sorore ferre Pl., hodie meminisses reverti H., praeceptum auriculis instillare memento H., nec meminit iustas ponere minas Pr., meminit levor praestare salutem Lucr. more, lahko.

2. spomniti (spominjati) se = pis(me)no ali ustno omeniti (omenjati); z gen.: sed tu, qui huius iudicii meministi, cur illius oblitus es Plin. iun., neque omnino huius rei meminit usquam poeta Q., nec postremo quasi paedagogi eius meminisse dedignemur Iuli Hygini Col., meminerunt huius coniurationis Tanusius Geminus in historia, Marcus Bibulus in edictis, C. Curio pater in orationibus Suet., Achillum, cuius supra meminimus Ci.; z de: meministi ipse de exsulibus Ci. — Pt. pr. meminēns -entis spominjajoč se, pomljiv: meminens corde volutat L. Andr. ap. Prisc., aevi, quod periit, meminens Aus., meminens naturae et professionis oblitus Sid.

Memmius 3 Mémij(ev), ime rim. plebejskega rodu: L., V., O. Poseb. znani so

1. C. Memmius Gaj Memij, ki je l. 111 kot tr. pl. nastopil proti Jugurti, ubit l. 99 na konzulskih volitvah: L., S., Fl.

2. C. Memmius Gemellus Gaj Memij Gemel, tr. pl. l. 66, pretor l. 58, prijatelj Cicerona in Lukrecija, ki mu je posvetil svojo poučno pesem De rerum natura. Kvint Kurcij ga je tožil de ambitu; po obsodbi je odšel v pregnanstvo v Atene in Mitileno, vendar je ohranjal redne stike s Ciceronom (ohranjenih je več pisem, ki mu jih je pisal Ciceron): Ci. ep.

3. C. Memmius Gaj Memij, tr. pl. l. 66 je tožil Avla Gabinija de repetundis. Po dosegi obsodbe se je s tožbo lotil Gaja Rabirija Postuma, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci.

4. P. Memmius Regulus Publij Memij Regul; zelo je pripomogel k izpodrinjenju osovraženega Tiberijevega ljubljenca Sejana, l. 35 po Kr. cesarski namestnik v Meziji, Makedoniji in Ahaji, umrl l. 61 po Kr. Cesar Neron ga je baje tako cenil, da ga je nameraval določiti za svojega naslednika: T. — Od tod patron. Memmiadēs -ae, m Memijád = Memij, eden od Memijev, pripadnik Memijevega rodu: Lucr. Adj. Memmiānus 3 Mémijev: praedia Ci. ep. (gl. pod 2. (Gaj Memij Gemel)).

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

mémoire¹ [memwar] féminin spomin

à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
manque masculin de mémoire pozabljivost
mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
mémoire locale, des lieux krajevni spomin
n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

memoriālis -e (memoria) spominski: libellus: Suet. spominski zapis, spomenica. — Subst.

1. memorialis -is, m
a) cesarski zgodovinopisec (= a memoria): Cod. I.
b) pl. memoriāles (sc. libri) znamenitosti = knjige o spomina vrednih rečeh, knjige o znamenitostih; kot naslov spisa: Gell.

2. memoriāle -is, n
a) spominsko znamenje, spomin(č)ek, spomenik: Vulg., Arn.; pl. memorālia -ium, n spominski zapiski, spomenice, spomini (naslov spisa pravnika Masurija Sabina): Paul. (Dig.), Gell., Macr.
b) spominska slovesnost: Vulg.
c) spomin: Vulg.

mendācium -iī, n (mendāx)

1. laž, neresnica, prazna obljuba (naspr. verum): O., Sen. ph., Plin. idr., impudens Ci., de caede equitum C., m. dicere N., Q., cave mendacium (sc. dicas) ali cave mihi mendaci quicquam (sc. dicas) Pl., improbi hominis est mendacio fallere Ci., vero mendacio abuti lagati, kakor bi orehe tolkel, lagati, kot pes teče, debelo lagati (= kar naravnost, brez pomislekov), onerare aliquem mendaciis Ci. hudo nalagati koga, sine mendacio vivere Icti. pošteno, brez zavisti, brez hinavstva.

2. metaf.
a) prevara, slepilo, preslepitev, omama, privid, prikazen: Plin., Sen. ph., Amm., mendacia famae O., opinionis esse mendacium, non oculorum Ci., Phoebi Caesar mendacia ludit Poeta ap. Suet. posnema vlogo Fojba.
b) pesniška izmišljotina, basen, pravljica: mendacia poetarum Cu.

mendīcus 3, adv. -ē (mendum)

1. beraški, reven, siromaški, ubog, beden, boren (naspr. dives, opulentissimus): Ci. idr., mendice agere Sen. ph.; komp.: mendicior Tert., Ambr.; superl.: solos sapientes esse, si mendicissimi (sc. sint), divites Ci.; subst. mendīcus -ī, m berač, prosjak, golják: Pl., Ci. idr.; kot psovka: malopridnež, lopov: Ter.; occ. mendīci -ōrum, m berači = Kibelini svečeniki, ki so hodili okrog in pobirali miloščino: H.

2. metaf.
a) siromašen, reven, beden, (u)boren: instrumentum forense Ci., mendicissimae cogitationes Aug., mendicius cenare Tert.
b) izberačen, izprosjačen: prandia Mart.

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

meníh (-a) m

1. rel. monaco, frate; cenobita (tudi pren.); santone:
živeti kot menih fare una vita da monaco, da certosino
frančiškanski menih frate francescano
beli menihi cistercensi
budistični menih monaco buddista
kartuzijanski menih certosino
menihi frateria; monacato

2. gastr. treccia (dolce in forma di treccia con uovo pasquale, tipico del Litorale)