Franja

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

prune [prün] féminin sliva, češplja; adjectif, invariable temno vijoličaste barve

pour des prunes zastonj, za prazen nič
compote féminin de prunes slivov kompot
confiture féminin de prunes češpljeva marmelada
des prunes! (populaire) kaj še! figo!
eau-de-vie féminin de prune, de la prune slivovka
robe féminin prune obleka temno vijoličaste barve
tarte féminin aux prunes češpljev kolač
avoir sa prune (populaire) biti pijan, nadelan
ce ne sont pas des prunes! to niso malenkosti! to gre predaleč!

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

pubblicità f

1. javnost; razširjenost

2. publiciteta, seznanjanje javnosti:
fare grande pubblicità a qcs. dati čemu veliko publiciteto, pozornost; kaj razbobnati

3. ekst. reklama, (ekonomska) propaganda:
agenzia di pubblicità agencija za ekonomsko propagando
pubblicità radiofonica, televisiva radijska, televizijska reklama
piccola pubblicità mali oglasi

publicity [pʌblísiti] samostalnik
javnost; reklama, objavljanje

publicity agent reklamni agent
publicity film propagandni, reklamni film
ekonomija publicity department reklamni oddelek
publicity manager šef propagande
to give publicity to objaviti kaj

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pȕcati -ām
1. pokati: bombe pucaju; pucati od smijeha; drvo puca od zime; ekspr. jede da sve puca je požrešno; puca mi srce za kim poka mi srce za kom; puca mi prsluk gl. prsluk
2. streljati: pucati na zeca; pucati na gol
3. svitati (se): zora puca, bit će dana
4. svetlikati se: puca mi pred očima
5. meriti, ciljati: ovaj puca na visoke položaje; ovim je riječima na mene pucao
6. pucati u vjetar delati kaj brezsmiselnega, nekoristnega

puce [püs] féminin bolha; oseba majhne postave; adjectif, invariable temno rjav

puce d'eau povodna bolha
avoir la puce à l'oreille (familier) pravočasno opaziti ali slutiti kaj neprijetnega
j'ai été mordu, piqué par une puce bolha me je ugriznila, pičila
mettre la puce à l'oreille à quelqu'un zbuditi sum pri kom
secouer les puces à quelqu'un (familier) pošteno koga premikastiti, ostro ga ošteti, posvariti
marché masculin aux puces, les puces trg za prodajo že rabljenih predmetov

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

pudrir povzročiti gnitje ali trohnjenje, pokvariti; razjedati; trohneti, gniti, v grobu ležati

pudrirse gniti; pop žalostiti se, v strahu koprneti
¿qué se te pudre? (pop) kaj (pa) je s tabo?

pugno m

1. pest:
avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
mostrare il pugno groziti
stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
pugno di ferro boksar (orožje)

2. udarec s pestjo:
fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

3. ekst. prgišče, peščica:
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok

pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

2. metaf.
a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.

puis [pɥi] adverbe potem, nato

et puis après? et puis quoi? in kaj potem? in kaj za to; sicer pa
il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il? on ne bo hotel, sicer pa čemu to?

púliti to pull, to pluck

púliti se za kaj to care for something, to be concerned about something, to be keen on something
za to se ne pulim I don't care for it
kar pulijo se za to blago there is a great demand for these goods

púliti arracher, tirer (fortement) , (zob tudi) extraire

puliti se za kaj s'arracher quelque chose, se disputer quelque chose